Kodre: Reševali smo LTH

Nekdanji direktor Loških tovarn hladilnikov Miloš Kodre zavrača obtožbe, da je s prodajo blagovne znamke LTH oškodoval podjetje in upnike.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v petek začeli soditi nekdanjemu direktorju Loških tovarn hladilnikov (LTH) Milošu Kodretu, ki ga obtožnica bremeni poskusa storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in oškodovanja upnikov. Kodre naj bi namreč kot direktor in solastnik loške družbe 22. aprila 2009 podpisal licenčno pogodbo o prodaji blagovne znamke LTH svojemu podjetju Agovit, ki je bilo kot največji lastnik hkrati tudi velik dobavitelj aluminija in upnik loškega podjetja. Prodaja je bila izvedena za 600 tisoč evrov, čeprav se je zavedal, da je bila blagovna znamka tedaj vredna veliko več in naj bi zato za 766 tisoč evrov oškodoval LTH, trdi kranjsko tožilstvo. Ker je prodajo izvedel s pobotom dela terjatev Agovita do LTH, čeprav je bila loška družba tedaj že nelikvidna in nesolventna, naj bi v tem znesku oškodoval tudi upnike LTH, ki je v stečaju od 3. junija 2009. Dejanje je ostalo pri poskusu, ker sta stečajni upravitelj LTH Dušan Taljat in družba Agovit sistemi decembra 2011 sklenila sodno poravnavo, s katero je bila prodaja blagovne znamke razveljavljena.

Želeli zavarovati posojilo

Kodre, ki je zaradi LTH tudi v drugih kazenskih postopkih, je v enournem zagovoru tako kot že na predobravnavnem naroku krivdo odločno zanikal. Pojasnil je, da so blagovno znamko Agovitu prodali zaradi zavarovanja polmilijonskega posojila, ki ga naj bi Agovit za LTH najel pri Novi Ljubljanski banki. Tako so se v »kriznem štabu« odločili po tem, ko je banka odklonila posojilo neposredno LTH, ki je tedaj nujno potreboval obratna sredstva. Na koncu sicer tudi Agovitu posojila ni uspelo pridobiti. »Da bi jaz vedel, da je bila blagovna znamka tedaj vredna več kot 600.000 evrov, ni mogoče. To ceno smo postavili, da bi zaščitili kredit, ceno pa je postavil predsednik nadzornega sveta Iztok Hohnjec. Po moji oceni pa je bila še ta cena previsoka,« je zatrdil in zanikal tudi oškodovanje upnikov. »Agovit je imel tedaj pravnomočen izvršilni naslov za 1,7 milijona evrov. Poleg tega je imel LTH tedaj do vseh upnikov okoli 4,6 milijona evrov dolgov, samo do Agovita pa 2,4 milijona evrov. S to prodajo smo torej znižali njegov dolg za 600 tisoč evrov. Če je kdo oškodoval upnike, je to stečajni upravitelj, ki je ta postopek sprožil, saj so se po razveljavitvi pogodbe terjatve Agovita do LTH povečale na 2,2 milijona, stečajni upravitelj pa še do danes blagovne znamke LTH sploh ni uspel prodati,« se je Kodre zagovarjal pred tričlanskim senatom, ki ga vodi sodnica Andrijana Ahačič. Kot je poudaril, se je vodstvo LTH v mesecih pred stečajem zelo trudilo za preživetje družbe: »Tri ure bi lahko razlagal, kako smo se borili za ohranitev LTH, ker pa nikjer nismo naleteli na posluh, je na koncu žal propadel. Za zahvalo pa smo tisti, ki smo se borili, sedaj toženi, da smo podjetje hoteli oškodovati.«

Prodaja nedopustna in prepovedana

V nadaljevanju je sodni senat zaslišal tudi stečajnega upravitelja Dušana Taljata, ki je razložil, da se je za ovadbo Kodreta odločil ob pregledu dokumentacije LTH po uvedbi stečaja, ko so iskali dejanja, ki bi jih lahko izpodbijali kot pravne posle. »Hitro smo ocenili, da je prodaja premoženja, zlasti blagovne znamke, tik pred začetkom stečaja nedopustna in prepovedana, ker je šlo za insolventno družbo, ki lahko v obdobju insolventnosti izvaja samo tekoče posle. Prodaja premoženja namreč pomeni neenako obravnavo upnikov in oškodovanje stečajne mase,« je dejal in dodal, da se mu je zdelo še posebej sporno, ker je bil Kodre tedaj družbenik v Agovitu ter hkrati solastnik in direktor LTH. Kot je razložil, je kasnejša sodna cenitev pokazala, da naj bi bila blagovna znamka LTH tedaj vredna 2,6 milijona evrov, kar se mu je zdelo sicer kar visoka vrednost, vendar o mnenju sodnega izvedenca ni mogel dvomiti. Potrdil pa je, da se je ekonomska situacija LTH od konca 2008 do 22. aprila 2009 bistveno poslabšala. Glede prodaje blagovne znamke je stečajni upravitelj dejal, da bi bila ta morda še možna takoj ob uvedbi stečaja, kasneje, z blagovno znamko je LTH znova razpolagal šele konec leta 2011, pa zelo težko.

Sojenje se bo nadaljevalo z zaslišanjem dodatnih prič.