Medtem ko so lastniki gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju običajno posekali okrog dvesto tisoč kubičnih metrov drevja na leto, so ga lani nekaj več kot 371 tisoč kubičnih metrov, od tega je skoraj tri petine predstavljal posek drevja, ki ga je poškodoval žled ali prizadel lubadar.

Dela veliko, zaslužka malo

»Veliko večino lastnikov gozdov lahko pohvalimo za prizadevnost pri sanaciji gozdov. Delajo veliko, zaslužijo pa bolj malo,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in opozarja lastnike, da je rok za sanacijo žarišč lubadarja 19. marec.

V kranjskem zavodu za gozdove imajo zaradi sanacije žledoloma in žarišč lubadarja več dela kot v normalnih razmerah, a jim finančne možnosti ne omogočajo zasedbe vseh delovnih mest. V štirih revirjih (Kovor, Nemilje, Luša in Hotavlje) nimajo rednega gozdarja in težave rešujejo z nadomeščanjem, v dveh (Oselica in Lučine) so dobili začasno pomoč iz druge območne oz. centralne enote. Letos verjetno tudi ne bodo deležni pomoči javnih delavcev, ki so jim lani in predlani veliko pomagali pri pomožnih opravilih.

V zavodu bodo lastnikom gozdov pomagali tudi pri elektronskem vnosu vlog za sofinanciranje nakupa nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter za naložbe v gradnjo gozdnih cest in vlak.

Kranj – V smrekovih gozdovih, ki so jih prizadele naravne ujme, zlasti vetrolom v novembru leta 2013 in žledolom v februarju 2014, se je lani, ko so bile tudi vremenske razmere ugodne, pretirano razmnožil lubadar. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so tako lani za posek odkazali okrog 162 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenih dreves, letos so gozdarji na tem območju odkazali še nadaljnjih 13.792 kubičnih metrov »lubadark«. Lubadar se je najbolj razmnožil v gozdovih na območju krajevnih enot Poljane, Preddvor in Kranj, kjer sta tudi veter in žled povzročila največje razdejanje, iz poškodovanih in oslabelih sestojev pa se je razširil tudi v zdrave gozdove.

Lastniki gozdov so lani posekali in pospravili skoraj 129 tisoč kubičnih metrov dreves, v letošnjih prvih dveh mesecih 16 tisoč »kubikov«, tako da na sanacijo čaka še nekaj več kot 31 tisoč kubičnih metrov drevja. V zadnjem mesecu sanacijo otežuje razmočen teren in v višjih legah dokaj debela snežna odeja.

V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so lani lastnikom gozdov izdali 4507 odločb za izvedbo sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del, od tega veliko večino za posek od lubadarja napadenega drevja. Osemdesetim lastnikom so zagrozili z izvršbo, če del ne bodo opravili, v enem primeru so grožnjo tudi uresničili. »Rok za sanacijo je 19. marec,« opozarja vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar, ki priporoča lastnikom, da tudi po sanaciji redno pregledujejo svoje gozdove.

In kakšni so obeti za letos? »Zima je bila mila, tako da bo zanesljivo prezimila vsaj polovica populacije lubadarja. Zdaj še ni mogoče napovedati, kaj se bo dogajalo letos, veliko lažje bo to oceniti po prvem rojenju lubadarja v začetku julija, ko bomo tudi pregledali količino lubadarja v 262 lovnih pasteh,« pravi Logar in poudarja, da bo letošnji napad lubadarja zelo odvisen od vremenskih razmer in tudi od tega, ali bodo lastniki do roka posekali in pospravili napadeno drevje. »Veliko večino lastnikov lahko pohvalimo. Delajo veliko, zaslužijo pa malo,« pravi Janez Logar in pojasni, da je s sanacijo žarišča lubadarja več dela, zaslužek pa je zaradi razvrednotenja lesa in velike ponudbe na trgu manjši, kot bi bil v normalnih razmerah. Ker se lastniki zadnji dve leti ukvarjajo predvsem s sanacijo gozdov, jim tudi zmanjkuje časa za nego mladih sestojev, kar dolgoročno ni dobro za gozdove. V zavodu so lani načrtovali nego na 784 hektarjih površine, lastniki pa so načrt izpolnili le 27-odstotno.

Predlani in lani so bile zaradi sanacije žledoloma in žarišč lubadarja bolj obremenjene tudi gozdne ceste. V zavodu so lani za vzdrževanje 575 kilometrov gozdnih cest porabili 256 tisoč evrov, kolikor so zbrali iz treh virov – iz državnega in občinskih proračunov ter iz pristojbine, ki jo plačujejo lastniki gozdov. Skupni znesek je bil za 11 odstotkov višji kot leto prej, in sicer na račun občin, ki so za ceste prispevale skupno nekaj več kot eno tretjino vsega denarja. V zavodu ob tem pripominjajo, da bi za normalno vzdrževanje gozdnih cest potrebovali še enkrat toliko denarja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 10. februar 2019 / 12:43

Napaka na obvestilih

Kranj – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je ob koncu januarja poslala 57 tisoč prejemnikom denarja za ukrepe kmetijske politike obvestila o lani izplačanih zneskih, pri tem pa je 1180...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 14:27

Planinko je ugriznila kača

Kranj – V Krmi se je v soboto pri sestopu s Triglava zgrudil planinec. Do prihoda dežurne ekipe so ga oživljali mimoidoči. Dežurna ekipa ga je oskrbela in s helikopterjem prepeljala v ljubljanski K...

Razvedrilo / / 14:26

Na Loški grad prihaja Noctiferia

Škofja Loka – Akustičnemu projektu Transnatura, ki se ga je pogumno lotila znana metalska zasedba Noctiferia, boste lahko prisluhnili v soboto, 20. avgusta, ob 21. uri na Loškem gradu. Na predstavi...

Nasveti / / 14:25

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Nadaljujemo s kombinacijami treh kart, saj na ta način hitro pridemo do odgovora. Spraševalec ali mi sami, če gledamo karte sebi, izberemo tri poljubne karte in si jih razložimo. Najprej vsako pose...

Radovljica / / 14:24

Romi tudi letos na Brezjah

Brezje – Tako kot že pred nekaj leti so tudi za letošnji veliki šmaren Romi množično obiskali Brezje, saj so znani kot veliki častilci Marije. Prebivali so v kampu na Črnivcu. V soboto zvečer so v...

Bled / / 14:10

Predšmarni literarni večer

Mlino – Že štirinajsto leto zapored so na predvečer velikega šmarna na Mlinem prebirali dela blejskih literatov in besedila, ki so na različne načine povezana z Bledom; poseben čar pa so večeru dod...