Erjavec ostaja minister

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 4. marec 2016 / 12:59

Proti interpelaciji zunanjega ministra Karla Erjavca je na sredini seji državnega zbora glasovalo 51 poslancev, zanjo pa 20 poslancev NSi in SDS.

Interpelacija ni uspela

Opozicijski stranki NSi in SDS v sredo nista uspeli z interpelacijo, ki sta jo vložili zoper zunanjega ministra Karla Erjavca. Po šestnajsturni razpravi v državnem zboru ga je namreč podprlo 51 poslancev, za interpelacijo pa jih je glasovalo dvajset. Erjavcu so sicer v interpelaciji očitali »improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko«, zlasti pa odgovornost za prisluškovalno afero v arbitraži, zaradi katere Hrvaška ne bo upoštevala odločitve arbitražnega sodišča o meji, če bo do nje sploh prišlo. V zvezi z arbitražnim postopkom so mu očitali nepremišljene in za Slovenijo škodljive izjave, zaradi katerih ga je arbitražno sodišče maja lani celo opomnilo. Del seje je bil zaradi zaupnosti predstavljenih podatkov tudi zaprt za javnost, Erjavec pa je kasneje pojasnil, da so mu na zaprtem delu seje očitali, da ni poskrbel za varnost komunikacije med Sekolcem in Drenikovo. Kot je dejal, varna povezava med njima ni bila vzpostavljena, ker je takšna komunikacija prepovedana, so pa imeli varne telefonske in komunikacijske kanale med agentko, projektno skupino in odvetniško skupino. Med drugim so mu očitali tudi, da je Slovenija morala poplačati neprenesene vloge varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH ter da je izgubila arbitražo v zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem. Erjavec je takšne očitke zavrnil, češ da je v odnosih s Hrvaško vseskozi ščitil slovenske interese. Prvopodpisani pod interpelacijo Matej Tonin iz NSi je po seji dejal, da gre za žalosten dan za Slovenijo. Po njegovem se je koalicija odločila, da je zanjo pomembnejše politično preživetje kot pa dobrobit države.

O levem ekstremizmu

Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih služb je v torek na predlog njenega predsednika Branka Grimsa obravnavala varnost v Sloveniji po pojavih levega ekstremizma na sobotnih protestih v podporo in proti migrantom v Ljubljani. Kot je opozoril kranjski poslanec SDS, sta sobotna protesta odpravila mit o agresivnosti desnice in miroljubnosti levice. Svojo ugotovitev je oprl na fotografije prve vrste protestnikov v podporo migrantom, ki so imeli zakrite obraze in bili povezani s koli. »Tisti, ki se tako postavijo, opremijo in zamaskirajo, zagotovo točno vedo, kaj delajo,« je prepričan. Po njegovem mnenju te fotografije kažejo, da je »levica organizirana in pripravljena za dober pretep, medtem ko desnica bere pesmi in drži v rokah zastavice«. V SD in ZL so ocenili, da je v torek prišlo do očitne zlorabe komisije, saj je treba obsoditi tako leve kot desne ekstremizme, seja komisije pa je bila v torek vodena tako, da so se lahko pogovarjali le o enem. Komisija sicer seje v torek ni dokončala.

Znova potrdili medijsko novelo

Državni zbor je o vetu v državnem svetu v torek ponovno potrdil novelo zakona o medijih, ki uvaja višji delež predvajane slovenske glasbe na radijskih postajah. 86. a člen namreč določa, da bo moral vsak radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni Radio Slovenija znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je ob vnovični potrditvi novele zakona sporočila, da se je s tem potrdilo, da so po napornem in dolgotrajnem usklajevanju našli dobre rešitve, po mnenju ministrstva pa za nacionalni radio nova zakonska obveznost glede predvajanja slovenske glasbe ne bi smela biti prevelika. »Prepričani smo, da za nacionalni radio, ki naj bi po zakonu podpiral slovensko kulturno ustvarjalnost (tudi glasbo) in skrbel za materni jezik, ne bi smela biti prevelika obveznost, če med devetimi skladbami zavrti tudi približno štiri slovenske skladbe,« je dejala ministrica. Koalicijski poslanci so sicer že napovedali, da se bodo takoj lotili noveliranja omenjenega člena, ki je za mnoge sporen.

Nataša Pirc Musar odstopila

Zbor članov Rdečega križa Slovenije (RKS) je v ponedeljek na izredni seji s 27 glasovi za in 30 proti zavrnil predlog predsednice humanitarne organizacije Nataše Pirc Musar za razrešitev generalne sekretarke Renate Brunskole. Pirc Musarjeva je zato takoj podala odstopno izjavo. Brunskoletova si je po izglasovani zaupnici zaželela, da bi v prihodnje ne glede na različne poglede vsi skupaj tvorno sodelovali v korist največje humanitarne organizacije v Sloveniji, ki letos obeležuje 150-letnico delovanja. Prepričana je, da je ostala na mestu generalne sekretarke zaradi »truda, vestnega dela in poštenja«.