Dan, ko praznujejo smolčki

V ponedeljek bo po štirih letih 1322 slovenskih smolčkov ponovno lahko praznovalo svoj rojstni dan – 29. februarja. Na ta dan sicer po svetu praznuje okoli štiri milijone ljudi.

Smolčki so se pri nas poimenovali tisti, ki svoj rojstni dan praznujejo 29. februarja. Ker datum njihovega rojstva nastopi le ob prestopnem letu, se morajo druga leta namreč zadovoljiti s praznovanjem rojstnega dne dan prej ali kasneje.

Sami si izberejo dan praznovanja

Eden izmed takšnih je tudi Kamničan Denis Starovasnik, ki bo v ponedeljek po štirih letih znova lahko praznoval rojstni dan točno na dan, ko se je rodil. Vendar se Denis zaradi igre koledarja nikakor ne počuti osmoljenca. »Kadar ni prestopnega leta, rojstni dan praznujem kar dva dni, torej 28. februarja in 1. marca. V letih, ko je na koledarju moj rojstni dan, pa je še toliko bolj veselo,« pravi Denis, ki svoja leta seveda šteje tako kot vsi drugi, rojeni na katerikoli drug dan v letu. Med smolčki sicer kroži šala, da so stari štirikrat manj od drugih, saj rojstni dan lahko obeležijo le na vsaka štiri leta. Po štetju smolčkov bo torej Denis čez nekaj dni star šele osem let.

Smolčki se po svetu združujejo v društva, znana so tudi množična praznovanja vseh, ki so se rodili na ta poseben dan. Naš sogovornik sicer osebno ne pozna nikogar, ki bi praznoval na isti dan, se je pa pri šestnajstih udeležil množičnega praznovanja smolčkov, ki so ga priredili na Bledu. Podobna praznovanja sicer prirejajo tudi po drugih slovenskih krajih, največ se jih je po navadi zbralo v Ljubljani. Ali bo kakšno potekalo tudi letos, pa Denisu ni znano.

Ker je letos prestopno leto, smolčki torej ne bodo imeli težav z izbiro dneva praznovanja svojega rojstnega dne. V letih, ki niso prestopna, pa si sami izberejo, kdaj bodo praznovali. Nekoliko drugače je le ob dopolnjenih 18. letih. Ker takrat ni prestopnega leta, jim dan vstopa v polnoletnost določi država. Pri nas velja, da je smolček polnoleten 1. marca, v nekaterih drugih državah pa lahko polnoletnost dočaka že dan prej.

Praznovalo bo 1322 smolčkov

Menda naj bi bilo na svetu vseh, ki praznujejo 29. februarja, okoli štiri milijone. Po podatkih Statističnega urada pa bo v ponedeljek praznovalo tudi 1322 slovenskih smolčkov. Od teh bo 51 štiriletnikov sploh prvič obeležilo svoj pravi rojstni dan. Največ, kar 97, jih bo praznovalo 52 let. V povprečju sicer vsak dan v letu praznuje dobrih pet tisoč Slovencev, največ, kar 7670, jih ima rojstni dan 1. januarja.

Možnost, da bo vaš otrok rojen 29. februarja, je približno ena proti tisoč petsto. Kljub temu je Louise Estes iz Utaha leta 2012 »uspelo« roditi še svojega tretjega otroka na prestopni dan, kar je šele drugi znan tovrsten primer. Tako kot večina nenavadnih dosežkov je tudi ta zabeležen v Guinnessovi knjigi rekordov.

Razlog, da pride do prestopnega leta, gre iskati v dejstvu, da je leto v resnici 5 ur 49 minut in 46 sekund daljše kot 365 dni. Julij Cezar je zato leta 54 izvedel reformo, s katero so vsakemu letu, ki je deljivo s štiri, pridali še en dan, da so izravnali napako. Ta koledar danes imenujemo julijanski. Za še bolj natančen koledar je leta 1582 poskrbel papež Gregor XIII, ki je uvedel pravilo, ki velja še danes: prestopna leta so deljiva s štiri, vendar so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki so deljiva s štiristo. Zveni zapleteno? Prestopno leto je lahko le vsako četrto stoletje. Tako so bila prestopna leta 1600 in 2000, leto 1900 in 1800 pa ne. Naslednje prestopno tisočletje bo torej šele leta 2400.

Čeprav meša štrene smolčkom, je torej prestopno leto nujno, da koledar ostaja usklajen z letnimi časi. Praznovanje 29. februarja je zaradi tega nekoliko redkejše, a zanesljivo toliko slajše.