Mario Černet, kanalski Čedermac

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 27. februar 2016 / 12:22

Petkova maša v župnijski cerkvi svetega Egidija v Žabnicah/Camporosso v Kanalski dolini v Italiji je bila nekaj posebnega. Darovana je bil v počastitev 100. obletnice rojstva duhovnika Maria Černeta, ki je bil 22 let župnik v Žabnicah in je zadnja leta pred smrtjo leta 1984 skrbel tudi za Marijino svetišče na Višarjah. Mašo so darovali duhovniki, ki so ga poznali: sedanji žabniški župnik in rektor Marijinega svetišča na Višarjah, beneški Slovenec Dionizij Matevžič, župnik iz Ukev/Ugovizza Mario Gariup, Lovro Peticig in Marino Qualizza iz Vidma, urednik verskega in kulturnega lista Dom, ki na štirinajst dni izhaja v Čedadu. O pokojnem župniku, ki so mu zaradi pogumnega in na trenutke tveganega zavzemanja za slovenščino v cerkvi in v javnosti rekli kar »kanalski Čedermac«, sta pripovedovala župnik in prijatelj pokojnega Černeta Marino Qualizza in predsednica novoustanovljenega Združenja Mario Černer iz Ovčje vasi/Valbruna Ana Wedam. Pri maši in po njej so peli cerkvena pevska zbora iz Ukev in Žabnic in Višarski oktet.

Kdo je bil župnik Mario Černet, ki je med nami v Sloveniji komaj poznan. Rojen je bil 20. februarja leta 1916 v Črnem Vrhu (Čarni Varh) v Benečiji. Njegov oče je kot italijanski vojak padel v prvi svetovni vojni. Po študiju teologije je kot duhovnik služboval v Benečiji. Povsod je bil zaradi svojega zavzemanja za slovenščino tarča nestrpnežev. Leta 1962 so ga postavili za župnika v Žabnicah. Tu je nadaljeval s svojim prizadevanjem za ohranitev slovenščine v javnosti in v cerkvi. Organiziral je tečaje slovenščine in spodbujal ljudi, naj govorijo in pojejo v svojem jeziku. Višarje so bile zanj svete. Znova in znova je prepričeval nadrejene, naj ostanejo Višarje v upravljanju slovenskih duhovnikov. »Nočemo se polastiti tujega. Hočemo obdržati tisto, kar je naše,« je poudarjal. Maja leta 1975 se mu je želja izpolnila. Videmski škof mu je izročil ključe višarskega Marijinega svetišča. Od takrat naprej je žabniški župnik tudi višarski rektor, trdno prepričan, tudi zaradi smrti svojega očeta, da morajo biti Višarje tudi stičišče treh narodov in kultur. To danes tudi so. Don Mario, kot so mu rekli, je leta 1984 umrl v prometni nesreči, ko se je zaradi hude bolezni peljal na dializno zdravljenje v Videm.