Petinšestdeset let železniške postaje v Globokem
Železarna Jesenice je že pred vojno in tudi po vojni dajala kruh številnim delavcem iz Zgornjesavske doline, Primorske in delavcem radovljiške okolice. Problem za zaposlene je bila slaba prometna povezava. Delavci vasi na desnem bregu Save so imeli postaji samo v Otočah in Radovljici. Dobro se spomnim nekaj delavcev, ki so hodili na delo na Jesenice in Javornik s kolesom, pozimi pa tudi peš.
Skozi Globoko je bila leta 1870 speljana železnica. Po vojni je več delavcev hodilo na delo na Jesenice in v Kranj. Jeseni leta 1950 se je v Mošnjah porodila misel za izgradnjo železniške postaje v Globokem. Izvolili so gradbeni odbor z nalogo, da se poveže z železniško direkcijo v Ljubljani, pripravi potrebna soglasja in gradbena dovoljenja. Železniška direkcija je imela samo en pogoj, da sami zgradijo postajo in financirajo, potem pa ona prevzame postajo v last in upravljanje.
Pogoji so bili z navdušenjem sprejeti in 2. februarja 1951 so začeli s pripravami in fizičnim delom. Prišli so prostovoljci iz bližnjih vasi, Mošenj in Globokega. Akcija je potekala s takim tempom, da je bila postaja s peronom gotova že 15. maja leta 1951. Tega dne je bilo tu svečano odprtje z napisom Postaja Globoko in voznim redom. Kmalu po odprtju se je izkazalo, kako je bila ta postaja potrebna. Uporabljali so jo številni delavci in študentje, ki so hodili na študij v Kranj in Ljubljano. Ob koncu tedna so v Globokem izstopili številni romarji, ki so bili namenjeni na Brezje.
Za to pridobitev so bili Globočani in krajani Mošenj še bolj povezani z vasmi na desnem bregu Save, pomagali so fizično in materialno. Pokazalo se je namreč, da je v slogi moč. Da je bila postaja zgrajena v tako kratkem času, je bilo treba veliko volje, znanja, za kar so poskrbeli Globočani.
Ciril Zupan, Mošnje