Ivan Vavpotič – verigarji kot prve jugoslovanske znamke
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (36)
Po razpadu avstro-ogrske monarhije 10. septembra 1919 (praktično že 28. oktobra 1918) in prehodne Države SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov) je bila 1. decembra 1918 oblikovana Kraljevina SHS. V njej se je uradni vrstni pomen kratice SHS med Slovenci in Srbi zamenjal. Leta 1918 je poštna direkcija v Ljubljani razpisala natečaj za osnutek prvih jugoslovanskih znamk in povabila k sodelovanju tudi slovenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ivana Vavpotiča, ki se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku. Njegove predloge so izbrali za prve jugoslovanske znamke.
Prvo leto po prvi svetovni vojni je bila v Jugoslaviji denarna enota še vedno krona z vinarjem. Tako so v uradni valuti izdali tudi prve Vavpotičeve znamke. Na vrednostih od 3 do 40 vinarjev je prikazan zasužnjen človek, ki trga verige. Zato je tudi ime celotne serije Verigarji. Na manjših znamkah je njegovo telo narisano do nog, na večjih, od 20 do 40 vinarjev, pa celotna podoba. Na vrednosti 50 in 60 vinarjev je upodobljen alegorični lik ženske s tremi sokoli.
Prve jugoslovanske znamke, ki so jih najprej uporabljali na Hrvaškem, v Dalmaciji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, so najprej tiskali v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Ker se je pokazalo, da tiskarna ne zmore tako velikih naklad, so jih začeli tiskati tudi v takratni Jugoslovanski tiskarni in tudi na Dunaju, ker so leta 1919 ljubljanski tiskarji stavkali.
Zaradi naglice pri tiskanju in različnega papirja z Dunaja in zalog Jugoslovanske tiskarne ter iz papirnice v Vevčah, zaradi različnega zobčanja, prelivanja barv, nenatančnega tiskanja in obrezovanja ter majhnih razlik med znamkami različnih naklad iz iste serije so postale te znamke zelo zanimive za filateliste.
Najbolj zveste izvirniku so Vavpotičeve znamke iz Blaznikove tiskarne, natisnjene v kamnotisku, medtem ko se znamke drugih dveh tiskarn pogosto v marsičem ločijo od slikarjeve podloge. Razlike so v sončnih žarkih, verigah, velikosti številk za vrednost, debelini črt in vijug, različno širokih presledkih med robovi itd.
Ivan Vavpotič je študiral na akademiji v Pragi, kjer je leta 1905 tudi diplomiral. Vmes je obiskoval Louvrsko šolo v Parizu in pol leta preživel na Dunaju. Leta 1905 je poučeval na Strakovi akademiji v Pragi in bil v letih 1906–1910 profesor na realki v Idriji. Med prvo svetovno vojno je kot vojni slikar deloval na Primorskem. Med letoma 1927 in 1929 je bil scenograf Narodnega gledališča v Ljubljani, nato je živel kot svobodni umetnik.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Dobju pri Gorenji vasi se je 15. 2. 1905 rodila Valentina Kobe. Kot prva ženska docentka na Anatomskem inštitutu univerze v Ljubljani je bila v letih 1949–1971 njegova predstojnica.
V Tržiču se je 16. 2. 1867 rodil podjetnik Franc Ahačič, ki je postal prvi slovenski župan v Tržiču. Od matere Barbare je prevzel obrtno izdelovalnico kmetijskega orodja.
Na Poljšici pri Podnartu se je 20. 2. 1850 rodil podmaršal Joža Tomše. Leta 1878 se je udeležil zasedbe Bosne in Hercegovine. Njegov dom na Dunaju je bil zatočišče revnih slovenskih visokošolcev.