Župani so neodstavljivi
Ravnanje kranjskega župana Boštjana Trilarja in zahteve po njegovem odstopu, ki jih je v minulem tednu izrazilo več političnih sil v kranjskem mestnem svetu, znova odpirajo razmislek o možnosti odpoklica županov. Takšnega instrumenta naša zakonodaja nima, županov v naši državi ni mogoče odpoklicati, zamenjajo jih lahko le občani ob vsakokratnih volitvah, kajti oni so jih tudi postavili. Župani so izvoljeni neposredno (na enak način je v Sloveniji izvoljen samo še predsednik države) in to jim daje veliko moč in trajnost na njihovih položajih. Odstaviti jih ni mogoče, avtomatsko so razrešeni lahko le v primerih, če so pravnomočno obsojeni na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ali če jih na predlog vlade razreši državni zbor v primerih, da ne bi upoštevali ustave, zakonov ali odločitev sodišč. V naši državi doslej še ni bilo primera, ko bi se zgodilo kaj takšnega.
Županom lahko preneha mandat zgolj, če odstopijo po lastni odločitvi. Tako se je denimo zgodilo v Mariboru, kjer je takratnega župana Kanglerja do odstopa pripravilo široko vstajniško gibanje. Tudi takrat so oživela razmišljanja, da bi v naši zakonodaji predvideli možnost odpoklica župana, a tudi že veliko prej, vendar so vsi poskusi propadli, tako denimo predlog ministra Viranta o referendumskem odpoklicu župana, enako zadnji (lanski) poskus skupine poslancev. Tako je ostalo vse po starem. Izvoljeni župani to ostanejo do konca mandata, če se seveda sami ne odločijo oditi, pa naj so občani z njimi še tako nezadovoljni.
V Kranju je z županom nezadovoljen del občinskih svetnikov, prepričanih, da bi moral zaradi povzročitve prometne nesreče, odklonitve testa alkoholiziranosti in neprimernega vedenja do policistov prevzeti odgovornost, se ne le opravičiti in obljubiti delo v družbeno korist, pač pa odstopiti. Očitajo mu ravnanje v nasprotju z etičnim kodeksom, ki ga je sam predlagal, oporekajo mu verodostojnost in avtoriteto, ki jo potrebuje župan tretje največje občine v Sloveniji, pred katero so pomembni razvojni izzivi, menijo, da si je zapravil tudi zaupanje občanom, ki bi jim moral biti s svojim ravnanjem za zgled. Političnih pritiskov mestnih svetnikov ne moremo enačiti z vstajniškimi, zaradi katerih je bil »gotof« prejšnji mariborski župan, prav gotovo pa kranjskemu županu ne bo lahko delati naprej s pičlo podporo in brez koalicijskega zaledja v mestnem svetu. Kaj se bo zgodilo v Kranju, je v veliki meri odvisno od razpleta izredne seje prihodnji teden. Kako sistemsko rešiti takšne in podobne primere, ki se bodo zagotovo še dogajali, pa je stvar politične volje na višji ravni odločanja.