Majdičevi, slovenski veleindustrialci iz Celja in Kranja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (35)

»Ko podirate spomenike, shranite podstavke, vedno jih je mogoče uporabiti,« je dejal poljski aforist Stanislav Jerzy Lec. Kranjčanom in Celjanom je lahko žal, da niso ohranili več »podstavkov«, to je spominov na rodbino Majdič, družino industrialcev iz Kranja in začetnikov industrijskega mlinarstva na Slovenskem, ki so nekoč oblikovali tudi slovensko prihodnost.

Slovenski veleindustrialec Peter Majdič se je rodil 12. februarja 1862 v Celju. Izhajal je iz ugledne mlinarske družine, ki je živela sprva v Jaršah pri Mengšu. Bil je tretji otrok Majdičevih, krstno ime pa je dobil po očetu. V Kranju in Celju spominja nanj trgovina Merkur, v Kranju pa še dodatno zapuščena velika stavba nekdanjega Majdičevega mlina ob mostu čez Savo …

Prvi pomembnejši član Majdičeve družine je bil sicer njegov oče Peter (1823–1908). Mlinarske obrti se je izučil pri starših v Zgornjih Jaršah (Domžale). Sinovom je finančno pomagal pri razvoju. Leta 1874 je kupil mlin v Kranju, ga preuredil in uvedel pogon na vodne turbine.

Najstarejši Petrov sin Franc (1854–1931) je po očetu prevzel valjčni mlin na paro in turbine v Zgornjih Jaršah. Po požaru leta 1922 je tretji sin Peter (1862–1930) tam leta 1923 ustanovil tovarno platnenih izdelkov, kasnejši Induplati. Petru je oče leta 1888 kupil mlin v Spodnji Hudinji (Celje). Posodobil ga je in povečal proizvodnjo na sedemdeset ton moke dnevno. Leta 1901 je odprl veletrgovino Merkur v Celju s podružnico v Kranju, leta 1924 pa kupil tovarno šamota v Štorah, ki je bila po drugi svetovni vojni priključena železarni.

Leta 1887 je kranjski mlin prevzel drugi sin Vinko (1858–1924) in ga v letih 1893–1997 preuredil v enega največjih v Avstro-Ogrski. Z mlevskimi izdelki je zalagal avstrijske dežele in izvažal v čezmorske države. Leta 1893 je začel prvi uporabljati električno luč v mlinu in stanovanju, za načrtovano električno razsvetljavo mesta pa ni našel somišljenikov. Zmogljivost mlina je povečal na 2500 vagonov moke na leto. Leta 1924 so preuredili mlin v hidroelektrarno, ki je sprva oskrbovala celotno kranjsko industrijo. Vinko je bil član različnih industrijskih in trgovskih združenj. V letih 1919–1924 je bil predsednik zveze industrialcev v Ljubljani in častni predsednik Ljubljanskega velesejma. Leta 1924 sta hidroelektrarno prevzela njegova otroka Marica in Demeter. Peter Majdič je leta 1926 kupil mlin v Škofji vasi in ga preuredil tudi v tovarno volnenih izdelkov in odej ter ustanovil tovarno železninarskih izdelkov …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Doslovčah se je 9. februarja 1871 rodil pisatelj Fran Saleški Finžgar.

V Postojni se je 9. 2. 1903 rodil strokovnjak za kemijsko tehnologijo Franjo Kočevar. Vodil je tekstilno šolo v Kranju. Leta 1956 je postal redni profesor na tehniški fakulteti v Ljubljani.

Na Selu pri Žirovnici se je 10. 2. 1805 rodil pesnik Jožef Žemlja (tudi Schemla).

V Retečah se je 10. 2. 1873 rodil matematik in fizik Valentin Kušar. Poučeval je na gimnazijah v Kranju, Kopru in na učiteljišču ter tehniški fakulteti v Ljubljani.

V Radovljici se je 10. 2. 1898 rodil podpolkovnik vojske Kraljevine Jugoslavije Josip Dežman.

V Kranju se je 14. 2. 1898 rodil slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš.

Na Rečici pri Bledu se je 14. 2. 1914 rodil izumitelj Jože Jan. Bil je soustanovitelj ter v letih 1958–1964 direktor Termike.