Moč ljubezni, moč umetnosti

V Galeriji DPD Svoboda v Žireh so odprli razstavo slik akademskega slikarja in teologa Jošta Snoja z naslovom Moč ljubezni.

Žiri – Aktualna razstava v osrednji žirovski galeriji ne govori le o moči ljubezni, ki jo današnji svet skrhanih medčloveških odnosov poleg razuma tako zelo potrebuje. Več, ob slikah akademskega slikarja in teologa Jošta Snoja se vedno znova srečujemo z izjemno močjo umetnosti, ki nam jo skozi ekspresivno likovno govorico, polno simbolike, a hkrati tudi neskončne poetike barv, s 56 deli v popolni užitek ponuja avtor.

Jošt Snoj je predstavnik srednje generacije slovenskih slikarjev, ki je leta 1993 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, pet let kasneje pa je končal še študij na Teološki fakulteti, prav tako v Ljubljani. Študij je med letoma 2004 in 2008 nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je študiral krščansko umetnost na Fakulteti za zgodovino in kulturno dediščino Cerkve. Pod vodstvom patra Marka I. Rupnika je opravil formacijo za sakralno umetnost (poslikave sakralnih prostorov) in študij končal z magisterijem.

Tokrat se v Žireh predstavlja s tremi različnimi sklopi slik, bodisi olj na platnu bodisi del v akrilni tehniki, ki jih je večinoma ustvaril v letu 2015, ki je bilo za Snoja v ustvarjalnem smislu izjemno eruptivno. Tako meni tudi sam. Po motiviki sakralni del predstavlja izbor slik iz križevega pota, dve deli sta iz sicer več kot dvajset slik obsežnega opusa z refleksijo na Hudo jamo, tu je še nekaj portretov, osrednji del razstave pa so pokrajine. »V zadnjem letu sem slikal pokrajine v Istri, v okolici Ljubljane, ob Savi, nekaj slik pa je tudi iz serije Patmos, grškega otoka, kjer je v izgnanstvu apostol Janez Evangelist doživel razodetje in je napisal zadnjo knjigo Svetega pisma Apokalipsa. Na slikah ni nič liturgičnega, ampak je sama pokrajina kot neki simbol,« razstavljena dela predstavi avtor. V Snojevih pokrajinah prepoznavamo tako moderno kot klasično slikarstvo, navezavo na slovenski impresionizem na eni ter hkrati na moderno ekspresivno slikarstvo na drugi strani. Na platnih se srečujemo z debelimi barvnimi nanosi in slikanjem trenutka, v ozadju pa z zgodbami, polnimi simbolike, ki jih avtor v sliko vnaša z različnimi svetlobnimi intervencijami. Avtor na ta način z likovno govorico nakazuje transcendentno, nadzemeljsko.

Kot je povedal Snoj, se je slikanja pokrajin lotil po petindvajsetih letih ukvarjanja s sakralnim slikarstvom. »Sprva sem slikal predvsem čisto 'nebeško' slikarstvo, v zadnjem času se dotikam življenja. Ne gre za neki ideološki angažma, a kljub temu v svojem delu poskušam zajeti našo zgodovino – tako polpreteklo, kar obravnavam v ciklu Huda jama, kot daljno zgodovino naših prednikov v praslovanskih in latobiških pokrajinah,« motiviko na slikah pojasnjuje Jošt Snoj, ki v prvi plan ne postavlja nekega družbenega angažmaja, ampak zgolj lastno refleksijo na življenje, tako na svet kot na človeško dušo.

Stili in pristopi v njegovem slikanju se prepletajo, od zgodnjekrščanskega, poznoantičnega do ikonskega slikarstva, od zahodne in vzhodne krščanske tradicije, objektivne slikarske govorice do subjektivnega pogleda in pristopa. Na slikah prepoznavamo tako človeško toplino kot teološko sporočilnost. Slednjo še zlasti vidimo v križevem potu in slikah, kot je Sveti duh ter nekaj portretih, katerih središčna točka je portret odrešenika. V Snojevem slikarstvu se srečamo tako s figuraliko kot abstraktnim.

Na Gorenjskem razstavlja prvič, pa tudi sicer se doslej po slovenskih galerijah ni pojavljal. Štiri leta je bival v Italiji, dve leti in pol v Franciji. Kot je še dejal Snoj, v današnjem času umetnost ni preveč cenjena, ne glede na to, da umetnik na nek način daje življenje za umetnost, v kateri vidi smisel svojega bivanja. Slike Jošta Snoja je treba videti in jih imeti ob sebi. Razstava bo na ogled do 21. februarja, in sicer ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure.