S severne strani
Viševnik (2050 m) – Obisk enega najbolj obiskanih dvatisočakov pri nas. Zakaj? Zato, ker je za povprečnega planinca vzpona za slabi dve uri. Tokrat se bomo nanj podali s severozahodne strani.
Venec pokljuških vrhov Debela peč–Lipanski vrh–Brda–Mrežce–Debeli vrh–Viševnik–Mali Draški vrh–Veliki Draški vrh–Tosc je lahko tudi dolga, celodnevna tura. Morda se je bomo nekega dne lotili. Bi bil izziv! Tokrat se bomo podali na verjetno najbolj obiskani dvatisočak pri nas, na Viševnik. Povzpeli se bomo čez Kačji rob.
Izhodišče je Rudno polje na Pokljuki. Po makadamu se sprehodimo do smučišča in se začnemo vzpenjati po njegovi levi strani, skozi gozd. Prečkamo makadamsko cesto in ponovno zavijemo v gozd. Steza nas pripelje na zgornji del smučišča, kjer se v prečnem vzponu dvignemo do vrha smučišča. Sledi dokaj strm vzpon v okljukih, med skalami in koreninami, kar ob mokrem terenu lahko povzroči nenaden zdrs. Okljuki naredijo vzpon prijeten, pa še višino hitro pridobimo.
Prečkamo planino pod Plesiščem in približno nasproti table, ki na desni označuje smer proti Viševniku, zavijemo desno na slabše vidno stezo, ki nas malce višje pripelje nazaj na markirano stezo. Ja, malce smo si skrajšali pot. Pot proti Kačjemu robu se zmerno dviguje skozi rušje. Niti nimamo občutka pridobivanja višine, a ta se kar nabira. Pot čez Kačji rob je vsaj meni zelo ljuba. Redko koga srečaš, občutiš mir in še razgled je lep. Sploh v času jeseni; no, pravzaprav ima vsak letni čas svoj čar. Kmalu smo na severni strani Viševnika. Pred seboj zagledamo Mali Draški vrh ter vrhove vzhodno od njega. Spustimo se v kotanjo pod Viševnikom, ki jo obhodimo po desni strani. Ob mojem vzponu sredi decembra, ko je bilo sicer povsod snega le za vzorec, ga je bilo na severni strani Viševnika malce več; napihanega, skorjastega. V takih razmerah je nujna previdnost, saj je kotanja na severni strani izrazito kraška, škrapljast svet, tudi kakšna luknja oz. brezno se najde. Previdno! Ko se pot obrne levo, se strmo vzpnemo na vezno pot, ki z desne pride s planine Lipanca oz. Debele peči. Na tem razpotju mi zavijemo desno, proti Lipanci.
Na markirani poti zavijemo levo in se povzpnemo na Srenjski preval med Malim Draškim vrhom in Viševnikom. S Srenjskega prevala nadaljujemo z vzponom na Viševnik. Najprej sledi pas skrotja, ko dosežemo skale, se povzpnemo čeznje, ko pa dosežemo greben, nas do vrha vodi razgledna travniška stezica.
Viševnik ponudi čudovit razgled; kot da bi bili v naročju Triglava, ki nam leži na dlani. Planika in Kredarica, zadaj slovenski očak. Med nami in Triglavom pa vidimo Tosc, na njegovi levi strani je Ablanca, pred njim pa Veliki Draški vrh in Mali Draški vrh. Ko pogledamo proti severu in se nam pogled ustavi na Kepi, je vmes veriga vrhov do Debele peči. Pred nami sta Veliki Selišnik in Debeli vrh videti prav spokojno.
Z vrha sestopimo po običajni poti nazaj do Rudnega polja, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Nadmorska višina: maks. 2050 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5