Slovenija v zgodbah

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. februar 2016 / 09:22

»Pred približno 35.000 leti je nastala šivanka, ki velja za najstarejši tovrstni predmet na svetu. Našli so jo v jami Potočka zijalka pod vrhom gore Olševa v Karavankah. Izdelali so jo iz votle koščice in z njo šivali oblačila. Zasluge za to in druga odkritja v Potočki zijalki pritičejo naravoslovcu in arheologu dr. Srečku Brodarju (1893–1987) … 'Nenavadno koščico, ki je v svetlobi utripajočih karbidovk nisem mogel pripisati niti jamskemu medvedu niti svizcu niti kaki drugi živali, sem skrbno zavil v papir. Nanjo sem se spomnil šele opoldne, ko smo pred jamo južinali. Vzel sem jo v roke in jo opral. Tisti trenutek, ko sem jo vzel iz umazane vode in se je zalesketala v svetlem soncu, sem stopil na pot odkritja, ki je pretreslo vso znanstveno Evropo.' Tako je nepozabno odkritje opisal dr. Srečko Brodar in kopačem pojasnil pomen: 'Od tega trenutka dalje ne kopljemo več kosti jamskega medveda, ampak ostanke hrane in bivanja ledenodobnega človeka.' Zanimivo ob tem je, da na območju Slovenije arheologi še niso odkrili fosilnih ostankov paleolitskega človeka, čeprav so sledovi o njegovem bivanju nesporni – zapustili sta jih dve obliki razumnega človeka: neandertalec (Homo sapiens neanderthalensis) v srednjem paleolitiku in kromanjonec (Homo sapiens sapiens) v mlajšem. Neandertalec, prvi človek, ki je v davnini 'zašel' na slovenska tla, naj bi se zatekal v jame in jih delil z zvermi. V takih jamah so našli različna orodja, ki jih je uporabljal. Kromanjonci pa so bili prišleki na ozemlju, ki so ga naseljevali neandertalci. V manj kot 10.000 letih so 'izpodrinili' neandertalce, kako se je to zgodilo, še ni pojasnjeno.« (Str. 18–19)

To je ena najstarejših slovenskih zgodb, pripovedovanje zgodb pa je danes spet »in«. Ljudje, ki so jih pripovedovali »v živo«, so sicer izumrli, zdaj jim »prisluhnemo« tako, da jih nekdo zapiše, drugi pa jih beremo. Ob branju gornje me vznemiri vprašanje, kakšna so bila bližnja srečanja med staroselci neandertalci in našimi predniki kromanjonci, ki so prihajali v naše kraje po skoraj isti poti kot današnji migranti – čez Bližnji vzhod in Balkan. Žičnih ograj z rezili jim v predkovinski dobi pač niso postavljali, zna pa biti, da so jih obmetavali s kamni … Publicistka in upokojena novinarka Darinka Kladnik je v pričujoči knjigi zbrala 77 slovenskih zgodb, krasijo jih fotografije Davida Kladnika in Joca Žnidaršiča. Knjiga za vse, ki bi radi spoznali Slovenijo »skozi« njene zgodbe …