Varovanje gora za čisto vodo v dolinah

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / ponedeljek, 1. februar 2016 / 10:34

V Informacijskem centru Bohinjka v Stari Fužini so prejšnji petek pripravili pogovorni večer na temo oskrbe s pitno vodo, ki je bil drugi v sklopu treh tovrstnih večerov; prvi je bil 13. januarja na Bledu, zadnji pa bo 19. februarja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Stara Fužina – Na pogovoru v Stari Fužini so sodelovali vodja režijskega obrata Bohinj Ciril Strgar, geolog in velik poznavalec podzemeljskih voda Mihael Brenčič, nekdanji direktor parka in poznavalec alpskega sveta Janez Bizjak ter vodja razvojne službe parka Davorin Koren, udeležili pa so se ga tudi številni Bohinjci, ki so zaradi razdrobljene poselitve pogosto tudi upravitelji manjših vodovodnih sistemov z lastnimi zajetji.

Kot sta dejala Janez Bizjak in Mihael Brenčič, so Alpe vir več kot polovice vode za Evropo, pri tem pa so velike razlike med Vzhodnimi apnenčastimi in dolomitnimi Alpami ter granitnimi Zahodnimi Alpami. »Apnenčaste Alpe vodo hranijo v notranjosti, v podzemlju, Zahodne Alpe pa imajo večino voda površinskih, s krčenjem ledenikov pa se rojeva velika bojazen, kaj bo z vodno oskrbo na teh območjih. Zato je varovanje vode tako pomembno, posebej v gorah, saj vse, kar gre v gorah narobe, pride v dolino,« je povedal Bizjak.

Vodja režijskega obrata Bohinj Ciril Strgar je podrobno opisal vodno oskrbo v Bohinju, kjer je oskrba razdeljena med režijski obrat, ki z vodo oskrbuje večino večjih naselij, drugje pa je oskrba urejena z več manjšimi vodovodi in tremi vodovodnimi zadrugami. V prihodnosti Strgar največ težav pričakuje ravno pri manjših vodovodnih sistemih, saj bodo enostavno predragi za vzdrževanje, zato je trend združevanja vodovodov v enotne centralne sisteme. V Bohinju za pripravo vode skrbijo z obsevanjem z ultravijolično svetlobo, tako pitni vodi ne dodajajo klora. Kljub temu ocenjujejo, da je voda v vodovodnem sistemu varna brez kakršne koli priprave, vendar zaradi strogih predpisov zelo hitro lahko pride tudi do zahteve za preventivno prekuhavanje, ki je predvsem namenjena zaščiti najranljivejših.

Kot so ugotovili govorci, je kemijsko stanje voda v Sloveniji dobro in se v nasprotju z javnim mnenjem celo izboljšuje. Kot je dejal Bizjak, so težave predvsem v neupoštevanju dogovorov in predpisov, premalo pa se zavedamo tudi vrednosti vode. »Voda, ki jo porabimo za splakovanje stranišča, je za nekoga v arabskem ali afriškem svetu vredna celo premoženje, saj gre za količino vode, ki je njim na voljo za vso družino za ves dan ali ves teden.« Davorin Koren je predstavil poskus zavoda TNP za pripravo programskih dokumentov, s katerimi bi v okviru zakona o Triglavskem narodnem parku, dokazane potrebe in razpoložljiva evropska sredstva črpali denar za pripravljene projekte. »Izvedba pa je predvsem stvar politične volje.«

Dotaknili so se tudi strahu pred privatizacijo vode, ki kljub dejstvu, da je v Sloveniji voda javno dobro, ni odveč. Zaznani so interesi privatnega kapitala, ki bo vedno poskušal, javnost pa mora biti dovolj budna, da to prepreči. Tako so, na primer, zaznali interes za nakupe zemljišč ob starih vodnih izvirih, torej interesenti razmišljajo v smer, da se bo dalo vodni vir privatizirati. Kot je dodal Brenčič, pa je veliko odvisno od države, ki na nekaterih področjih, na primer pri vračanju vode v termalne vodonosnike, že popušča.