Izredni podvig Klemena Trilerja

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Šport / sreda, 15. avgust 2012 / 06:00

Klemen Triler, 33-letni gorski tekač s Police pri Naklem, je postavil nov neverjeten rekord. V osmih dneh, 14 urah in 45 minutah je pretekel in prehodil Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana.

Klemen je gorski tekač, sicer član turno smučarske reprezentance ter član PD TSK Olimpik, ultramaratonec, oboževalec slovenskih gora, po poklicu je živilski tehnik, trenutno dela kot pismonoša. Slovenska planinska pot bo prihodnje leto praznovala 60. obletnico ustanovitve. Slovenska planinska pot je daljša od 600 km in še vedno niso točno izmerjeni višinski metri. Dobro pripravljen planinec porabi za več kot 600 km dolgo pot približno 4 tedne, če hoče slovensko planinsko pot v celoti prehoditi. Dosedanji rekord imata Franc Kaučič Kavka in Marko Dovjak še iz leta 1983 in znaša 10 dni, in to brez spremstva, torej z nahrbtniki z vso opremo na sebi in nabavljanjem hrane in pijače kar na poti. Lani pa je kot prva in edina Slovenka pot zmogla Ruth Reš. Slovenska planinska pot ali transverzala je uradno začrtana in označena od Maribora do Ankarana. Kdor jo prehodi, spozna skoraj ves slovenski gorski svet. Na poti prečkate Pohorje, Kamniško Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe vse prek jugozahodnega goratega dela države do Ankarana na morju. Ivan Šumljak, starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in 20 let načelnik markacijskega odseka PD Maribor - Matica, je leta 1953 začrtal slovensko planinsko pot, ki je bila pravzaprav takrat še prva in edina tovrstna transverzalna pot v Evropi. Pot prek slovenskih gora ne odkriva samo njenih lepot, temveč planinca popelje vse od panonskih nižin prek planot in gričev do slovenske obale.

Etape Klemenovega podviga:

Sobota, 4. avgusta: od Maribora do Andrejevega doma na Slemenu
Nedelja, 5. avgusta: od Slemena do Zoisove koče na Kokrškem sedlu
Ponedeljek, 6. avgusta: od Kokrškega sedla do Zelenice
Torek, 7. avgusta: od Zelenice do Pogačnikovega doma na Kriških podih
Sreda, 8. avgusta: od Kriških podov do Koče pri Triglavskih jezerih
Četrtek, 9. avgusta: od Triglavskih jezer do Petrovega Brda
Petek, 10. avgusta: od Petrovega Brda do Iztokove koče pod Golaki
Sobota, 11. avgusta: od Iztokove koče do Škocjanskih jam
Nedelja, 12. avgusta: od Škocjanskih jam do Ankarana

»Še četrti dan po planu, izjemno uspešno, 14 ur od Zelenice do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer počiva. Spremljevalci Bojan Ambrožič, Mirko Janjatovič in Janez Udovič so opravili svoj posel. Žal slaba vidljivost megla na vrhu Triglava in obilica žuljev, toda volja in svežina na izjemno visoki ravni. Jutri štart ob 6h skupaj s Francijem Teražem - vrhovi Razor, Prisank in Jalovec. Predvidoma ob 9h na Vršiču (kjer je polovica poti), popoldne tek skozi Trento, spanje pri Triglavskih jezerih ...

Klemen je pravo kalvarijo doživel v sredo zvečer. Ko mu je pedikerka pri Izviru Soče oskrbela žulje na vseh desetih prstih, je pri vzponu na Prehodavce imel take bolečine, da je že mislil poklicati helikopter na pomoč in odstopiti. Toda s Špelino pomočjo se je privlekel do Koče pri Triglavskih jezerih po planu … Včeraj pa je kot feniks zjutraj oddrvel naprej in suvereno deloval skoraj ves dan. Proti večeru pa je zaradi spremenjenega načina hoje in teka (zaradi žuljev) očitno preobremenil druge mišice in ena stegenska mišica ga je vedno bolj zategovala, tako da je v solzah prišel na Petrovo Brdo po planu, mislil je namreč, da zaradi poškodbe ne bo več mogel nadaljevati poti. Hudo mu je, ker je tako dobro pripravljen, da bi lahko odtekel ne samo ravnino in spuste, temveč celo klance, sedaj pa vse te poškodbe in žulji … Zjutraj krene iz Ljubljane fizioterapevtka, ki mu bo bandažirala obolelo in poškodovano mišico, in zgolj upamo, da bo lahko nadaljeval ... Sicer pa je Klemenova izjava: 'Če bo treba, grem do konca po štirih!'« Tako nam je med Klemenovim podvigom v živo poročal Uroš Feldin, eden od članov spremljevalne ekipe, ki je do sedaj že sedemkrat prehodil to transverzalo.

Klemenu Trilerju je uspelo. Poljubil je tablo, ki označuje mesto Ankaran, pozabil na bolečine tisti hip, ko se je zavedel, kaj je prestal, kaj je zmogel v do zdaj najkrajšem možnem, rekordno hitrem času. Z natrgano mišico stegnenice in žuljavimi stopali je zmogel doseči zastavljeni cilj. Premaknil je meje v svetu gorskih tekačev, dosegel je mejo, nedosegljivo za amaterskega športnika, poslal je izziv vsem tistim, ki jim je ekstremizem blizu oz. način življenja. V športnem svetu ta uspeh odmeva kot eden od najbolj neverjetnih športnih dosežkov v Sloveniji na sploh. Žal ta disciplina ni ne olimpijska ne kakršnakoli drugačna razen ekstremna. Pa vendar je Klemen Triler dokazal, da se z močno voljo kljub osemurnemu delavniku na svoje stroške in s finančno ter vzpodbudno pomočjo prijateljev ter ljubiteljev gorskega teka da v prostem času storiti marsikaj … Tudi preteči in prehoditi šeststo kilometrov čez planine, gore, grebene in doline.