Kriva oškodovanja zadruge

Okrožno sodišče v Kranju je Franca Terana in Kristijana Gnilšaka obsodilo na dve leti in pol zapora zaradi zlorabe položaja in oškodovanja Stanovanjske zadruge Gorenjske za 353 tisoč evrov.

Kranj – Sodnica Marjeta Dvornik, ki je na kranjskem okrožnem sodišču vodila kazenski postopek zoper nekdanjega odvetnika Kristijana Gnilšaka in predsednika Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana, je obema obtoženima izrekla kazen zapora dve leti in pol. Teranu je dodatno za tri leta prepovedala opravljanje funkcije predsednika zadruge, Gnilšak pa bo moral vrniti 353 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Obtožena sta dobila nekoliko nižji kazni, kot je po skoraj letu dni kazenskega postopka v zaključni besedi predlagala tožilka Vesna Primožič – vsakemu po štiri leta zapora. Oba obtožena pa čaka tudi stranska denarna kazen. Sodba še ni pravnomočna.

Kot je ob razglasitvi sodbe pojasnila sodnica, je sledila trditvam tožilke, ki imajo podporo za obsodbo tudi v dokaznem gradivu. »Izkazalo se je, da Teran s premoženjem zadruge ni ravnal v njeno dobro, ker se je z Gnilšakom leta 2010 dogovoril, da bo denar iz poravnave z Mestno občino Kranj v višini 620 tisoč evrov namesto na račun zadruge nakazan na račun Gnilšaka. Niti ni pomembno, kje je denar končal. V postopku se je izkazalo, da ni bil porabljen za potrebe zadruge, zato ji je nastala velika premoženjska škoda,« je izpostavila Dvornikova. Gnilšak, ki je v tistem času opravljal tudi svetovalno vlogo pri tedanjem kranjskem županu Mohorju Bogataju, je odkupoval terjatve upnikov zadruge.

Približno polovica denarja je res šla za poravnavo dolgov zadruge, preostanek v višini 353.102 pa si je glede na obtožnico prisvojil, zato je Dvornikova dosodila tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Sodnica je še povedala, da je na prvem zaslišanju Teran predložil le eno listino, vsa dokumentacija pa ima kasnejše datume: »Mnogi dokumenti, ki jih je vložil obtoženi Gnilšak, datirajo v obdobje po uvedeni sodni preiskavi, zato jim kljub številnim pravnim in strokovnim mnenjem nisem posvetila posebne dokazne teže. Strokovnjaki, ki so podajali mnenja, pa tudi niso imeli vpogleda v celoten kazenski spis.« Sodnica Dvornikova je številne dokumente ocenila kot prizadevanja za odpravo škode in zakrivanje sledov. Sklenitev predpogodbe, na katero sta se sklicevala Gnilšak in Teran, je po njenem mnenju zadnji slepilni manever, saj je šlo za nepremičnino, ki je že bila v lasti zadruge, in povsem nelogično bi bilo, da bi jo zadruga še enkrat kupovala.

Obramba obtoženih je takoj po razsodbi že napovedala pritožbo. Tožilka Primožičeva bo o morebitni pritožbi še razmislila, saj meni, da bi kazen morala biti višja glede na višino pridobljene premoženjske koristi. Je pa zato izrazila posebno zadovoljstvo, ker je sodnica Teranu prepovedala izvajanje funkcije predsednika zadruge, saj je bil že lani pravnomočno obsojen na leto dni zapora, ker kot predsednik zadruge ni poskrbel za povračilo vlaganj v telefonsko omrežje dejanskim vlagateljem.