Javni interes in mediji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 25. januar 2016 / 08:42

V kranjski mestni knjižnici je potekala razprava o javnem interesu na področju medijev. V seriji srečanj, ki potekajo po vseh slovenskih regijah, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar z delovno skupino za pomoč pri pripravi medijske strategije želi pridobiti čim več mnenj državljanov, s pomočjo katerih se bo oblikovala medijska zakonodaja.

Kranj – Kranjsko srečanje je bilo tretje po vrsti, udeležila se ga je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, vodila pa članica delovne skupine dr. Sandra Bašič Hrvatin. Predstavniki medijev, zlasti lokalnih, in uporabniki medijskih vsebin so razpravljali o javnem interesu in novinarski (ter uredniški) avtonomiji.

V javnem interesu je, da prebivalci dobijo kakovos­tne in raznolike informacije za demokratično odločanje in aktivno državljanstvo, država in lokalna skupnost pa morata tu odigrati svojo vlogo, je iztočnico v razpravo navrgla ministrica. Interes ministrstva je varovati novinarsko in uredniško avtonomijo. Ob tem se odpira veliko vprašanj, povezanih z interesi lastnikov medijev, z vplivom oglaševalcev in politike na medije, s spodbujanjem raziskovalnega novinarstva in zahtevnejših medijskih vsebin, z zagotavljanjem primernih novinarskih standardov in ob tem tudi nujno vprašanje plačevanja novinarskega dela, položaja samostojnih in mladih novinarjev, med katerimi je vse več prekarnih delavcev. Omenjeno je bilo tudi nastajanje novih oblik lastninsko-upravljalskih medijskih modelov, med njimi tudi edinstven primer Gorenjskega glasa v lastništvu zaposlenih. Delovna skupina, ki pripravlja novo medijsko strategijo, podpira nove upravljalske modele (zadružništvo, kooperative, podjetja socialne ekonomije) in proučuje, kako jih uveljaviti.

V razpravi smo slišali, kako tradicionalne (tiskane) medije izpodrivajo novi elektronski, saj se bralne navade zlasti med mlajšo generacijo močno spreminjajo. Tudi mediji sami so se pri tem ujeli v past, ker poleg plač­ljivih vsebin ponujajo tudi brezplačne (spletne in tiskane), kar bi kazalo drugače regulirati. Vse več medijev izgublja dohodek od oglaševanja (gre zlasti za lokalne televizijske postaje), nekatera lokalna glasila so podaljšek lokalnih oblasti, manj pritiskov sicer doživljajo tisti, ki imajo status posebnega pomena. Ljudje si želijo kakovostnega novinarstva, tudi na lokalni ravni, kar pa je po izkušnjah nekaterih težko zagotoviti. Mladi novinarji se v lokalnih medijih naučijo in potem odidejo v prestižnejše medijske hiše, čeprav je novinarsko delo na lokalni ravni enako pomembno kot kje drugje, kažejo izkuš­nje lokalnih radijskih in TV-postaj. Razpravljavci so odprli tudi vprašanje o poklicnih standardih in že več let stari ideji o novinarski licenci. Danes namreč velja prepričanje, da novinarsko delo lahko opravlja kdorkoli, in v praksi se žal to dogaja. Toda za kakovostno medijsko krajino potrebujemo kvalitetne novinarje in stabilne medije. Po mnenju enega od uporabnikov medijskih vsebin se ti danes ne upajo izpostaviti, ker se bojijo za svojo eksistenco. Ključno je torej plačilo. Delovna skupina, ki pripravlja medijsko strategijo, je z na­klonjenostjo sprejela predlog, da bi državljani lahko del dohodnine, ki jo po sedanji zakonodaji lahko namenjajo društvom v javnem interesu, namenili tudi medijem. Če bi bili novinarji plačani iz teh virov, bi se vzpostavil partnerski odnos med njimi in državljani, zavedali bi se odgovornosti, da so v njihovi službi in neodvisni od tistih, ki sedaj prek lastništva, kapitalskih ali političnih kanalov financirajo njihovo delo.