Šumijo gozdovi

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. januar 2016 / 10:49

O »gozdovih domačih« se zadnje čase spet veliko govori. Zlasti v zvezi z dvojno tragedijo, ki jih je prizadela v zadnjih dveh letih. Prva je bil katastrofalni žled v začetku februarja 2014, druga je iz prve sledeča invazija lubadarja, ki prav tako dobiva katastrofalne razsežnosti. V naslednjih letih naj bi se še razmahnila in v nekaterih območjih naj bi smrekov gozd dobesedno poginil in izginil … Tako se zdi po t. i. zdravi, kmečki pameti. Bolj ali drugače pametni pa vidijo to isto reč drugače. Miha Marenče st., denimo, upokojeni gozdar in velik častilec gozda iz Bašlja pod Storžičem. Svoj pogled je napisal in objavil. Pravi, da žled in lubadar nista nobena tragedija – sta naravni pojav. Pač pa je tragedija marsikaj od tega, kar z gozdovi počnemo mi.

»Žled, vetrolomi, snegolomi, posušeno drevje zaradi napada žuželk ali glivičnih bolezni in poškodbe zaradi rastlinojede divjadi niso nobena katastrofa, ampak odgovor narave na pojave, ki jih še premalo poznamo in razumemo. Vprašati pa se moramo, koliko k takšnemu stanju s svojim ravnanjem pripomoremo sami in kako s tem vplivamo na varovalne in okoljske vloge (funkcije) gozda. Lubadar ni vzrok, ampak posledica …« (Delo, 16. 1. 2016) V nadaljevanju kot primere našega problematičnega poseganja v gozdove našteje sečnje »na golo«, predvsem pa gradnje gozdnih prometnic, s katerimi ravno po žledu in lubadarju močno pretiravamo. »Interventni zakon zaradi žleda« je dovolil gradnje gozdnih vlak, a to, kar mnogi delajo zdaj, so bolj gozdne ceste, te pa so večji in okoljsko bolj problematičen poseg v naravo. V gozdove se zajedajo preveč na gosto, pod krinko zakona jih delajo tudi tam, kjer sploh ni bilo žleda in kjer ne razsaja lubadar. Prevladala je lesno-proizvodna oziroma ekonomska vloga gozda. »Najpomembnejše vloge gozda pa so prav varovalne in okoljske, zato so vsi gozdovi najprej javno dobro in šele nato lastnina!«

V nacionalnem interesu je torej, da država bolj zavaruje varovalno in okoljsko vlogo gozda. Lastniki in podjetniki je gotovo ne bodo. To vidim tudi na Blegošu. Tja zahajam že od mladih let, a to, kar se v blegoških gozdovih dogaja v zadnjih letih, meji na katastrofo. Pa je nista povzročila žled in lubadar, ampak Soško gozdno gospodarstvo (SGG) Tolmin, ki je od škofjeloške rodbine Heinricher odkupilo veliki del blegoških gozdov. V njih so sekali že prej, a bolj sonaravno. To, kar na očaku južnogorenjskih gora počnejo Tolminci, pa je pravo pustošenje. Za to imajo gotovo tudi državni »žegen«, najbrž delajo po načelih njihove stroke, a za oko starega častilca Blegoša in njegovih gozdov je to, kar ostane za njimi, le še gozdna puščava, prepredena z novimi prometnicami.

Bog ve, kako bodo gozdovi domači šumeli sredi našega stoletja, okrog leta 2050? Če se bodo podnebne spremembe nadaljevale v sedanjem trendu, smrekovih in bukovih gozdov tako in tako ne bo več, bodo pa namesto njih borovi in hrastovi. Tako domneva tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Gozdovi bodo še in voda tudi. Oboje pa bo še veliko večje bogastvo, kot je zdaj. Premog in nafta sta očitno že preteklost, to kažejo tudi padajoče cene nafte. Gozdovi in voda sta največji kapital, ki ga imamo po naravi, zato bi morali z obojim tudi pametno gospodariti. Pa ne samo gospodariti, najprej bi morali oboje skrbno varovati. Gozdovi in voda morajo najprej šumeti. Kar pomeni: moraš jih najprej imeti. Potem šele lahko od njih tudi živiš. Obojega imamo toliko, da se tega niti ne zavedamo, in oboje premalo cenimo. A prihajajo drugačni časi …