Cerar ne da Mramorja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 22. januar 2016 / 11:38

Predsednik vlade Miro Cerar ni sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra Dušana Mramorja, ker da bi odstop škodil interesom države. SDS predlaga nacionalno gardo.

Cerar ni sprejel Mramorjevega odstopa

Minister za finance Dušan Mramor je v ponedeljek predsedniku vlade Miru Cerarju ponudil svoj odstop, saj je ocenil, da je zaradi prejemanja spornih dodatkov za stalno pripravljenost izgubil zaupanje javnosti. Cerar njegovega odstopa ni sprejel z razlago, da bi odstop lahko škodoval interesom Slovenije. Premier še vedno zaupa tudi ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič, ki je prav tako prejemala sporne dodatke, a zaradi tega sama niti ne namerava odstopiti. Cerar ocenjuje, da Mramor svoje delo opravlja požrtvovalno in uspešno, svojo napako pa je obžaloval, se zanjo javno opravičil in jo bo tudi v celoti popravil, saj je napovedal, da bo dodatek v celoti vrnil. Kot je še izpostavil, je Mramorju uspelo doseči ključen cilj vlade – stabilizirati javne finance, poleg tega je po njegovih besedah ključno pripomogel k sprejetju izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, med drugim pa ga je britanska revija The Banker izbrala za evropskega finančnega ministra. Premier je sicer ta teden zabaval javnost z napisom »Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.«, ki ga je prinesel na ponedeljkovo novinarsko konferenco, marsikdo pa se je namuzal tudi ob novici, da je Cerar postal žrtev potegavščine hrvaškega komika Davorja Jurkotića, ki se je predstavljal za mandatarja prihodnje hrvaške vlade Tihomirja Oreškovića. Zaskrbljujoče pa je, da so Jurkotića v Cerarjevem kabinetu brez kakršnihkoli pomislekov in preverb sploh vezali s predsednikom vlade.

Bo tudi Slovenija omejila število azilantov?

Vlada, ki je v sredo na izredni seji državnega zbora poslušala kritike predvsem opozicijskih SDS in NSi o neukrepanju glede migrantske krize, se je včeraj pogovarjala o potrebnih ukrepih, ki bodo sledili odločitvi Avstrije, da število prosilcev za azil, ki jih bo letos sprejela, omeji na 37.500, do sredine 2019 pa na skupno 127.500, v kar pa ni vštetih 90 tisoč migrantov, ki so za azil zaprosili že lani. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca se bo Slovenija morala prilagoditi avstrijskim ukrepom in je pripravljena na vse scenarije, ena od možnosti pa je tudi omejitev zgornjega števila migrantov, ki jih naša država lahko sprejme. Slovenija trenutno nima težav v smislu, da bi želeli migranti ostati v naši državi, takih vlog naj bi bilo okoli 150, ne sme pa dovoliti, da bi postala »žep« za migrante, je poudaril Erjavec. V Srbiji in na Hrvaškem so sicer že napovedali, da bodo sprejemali samo še tiste migrante, ki nameravajo Nemčijo ali Avstrijo zaprositi za azil.

SDS predlaga narodno gardo

Opozicijska stranka SDS je ta teden predlagala ustanovitev nacionalne garde, njeno idejo pa za zdaj podpirajo samo v NSi, ostro pa ji nasprotujejo v ZL, češ da bi šlo za desničarsko paravojsko. SDS sicer predlaga, da bi nacionalna garda kot garda prostovoljcev delovala znotraj Slovenske vojske in bi bila vpoklicana v primeru naravnih nesreč in spremenjenih varnostnih razmer, štela bi do 25.000 gardistov, formirana pa bi bila na pokrajinski osnovi. Če za njihovo idejo v državnem zboru ne bo posluha, jo bodo vključili v svoj predvolilni program, še napovedujejo v SDS. Obrambna ministrica Andreja Katič pravi, da že poznamo prostovoljno pogodbeno rezervo, ki že pomaga Slovenski vojski pri delu. Če bi imeli dovolj sredstev na razpolago, da nagradimo vse te pripadnike in jih primerno usposabljamo, bi lahko po njenem mnenju tudi opravljali vse te naloge, ki jih predvideva predlog SDS. Po njenem je sicer dobrodošla vsaka razprava o izboljšanju položaja zaposlenih v Slovenski vojski.

Primc bi uredil položaj istospolnih skupnosti

Koalicija Za otroke gre, pobudnica uspelega referenduma o zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je v torek sporočila, da je pripravila svoj predlog zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti, ki po njihovem izenačuje vse pravne položaje istospolnih partnerjev s pari različnega spola, razen v primerih posvojitve, umetne oploditve ter vloge mame in očeta za razvoj in vzgojo otroka. Sovoditelj koalicije Aleš Primc je povedal, da zakonski predlog uvaja neregistrirano istospolno partnersko skupnost, posega pa v 60 zakonov in ima skupaj 119 členov. Kot je dejal, predlog še ni dokončen, ampak pomeni ponujeno roko dialoga in izhodišče za pogovore, da se v najkrajšem času celostno uredi položaj istospolnih skupnosti. Koalicija zato odpira javno razpravo, ki bo trajala predvidoma do 20. februarja. Poslanca Janija Möderndorferja so povabili k združitvi njegovega zakonskega predloga z njihovim.