Vaterpolisti se rešujejo s »prisilko«
Kranjsko sodišče je novembra oklicalo začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zoper Vaterpolsko zvezo Slovenije. Če bo potrjen, bodo upnike poplačali desetodstotno.
Kranj – Vaterpolska zveza Slovenije (VZS) se že dlje časa utaplja v dolgovih, ki so lani jeseni narasli na neobvladljivih 420 tisoč evrov, zato je bil njen novi predsednik Gorazd Gotovac prisiljen razglasiti insolventnost zveze, kranjsko okrožno sodišče pa je na njegov predlog 25. novembra tudi oklicalo začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. »Finančna in organizacijska sanacija vaterpolske zveze brez uspešno izpeljanega postopka poenostavljene prisilne poravnave ni možna,« ugotavlja Gotovac.
Načrt finančnega prestrukturiranja predvideva, da bi bili upniki, med katerimi so največje banke, v štirih letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi poplačani desetodstotno. Soglasje k uvedbi prisilne poravnave morajo upniki podati v štirih mesecih od njenega oklica. Za potrditev prisilne poravnave mora sicer VZS pridobiti soglasje vsaj polovice vseh upnikov, katerih terjatve morajo znašati najmanj 60 odstotkov vseh terjatev. »Imam pozitivno pričakovanje, da bodo upniki predlagano prisilno poravnavo tudi potrdili. Precej razumevanja za takšno reševanje naših težav imajo predvsem podjetja, ki so tudi sama v preteklosti prehodila podobno pot,« pravi Gotovac. Kot poudarja, VZS svojega premoženja nima, zato upniki od morebitnega stečaja ne bi imeli nobene koristi, medtem ko bodo v prisilni poravnavi vsaj delno poplačani, čeprav minimalno.
Zaradi obstoječih likvidnostnih težav je VZS že leta 2013 popolnoma ustavila izvajanje programa članske reprezentance, ki zato ni sodelovala v kvalifikacijah za letošnje evropsko prvenstvo v Beogradu, prav tako se ne udeležuje več mednarodnih turnirjev v tujini, medtem ko programe mlajših selekcij izvajajo z veliko podporo klubov. »Ob uspešni finančni situaciji načrtujemo, da bi v naslednji sezoni članska reprezentanca nastopila v Jadranski ligi, s čimer bi ji zagotovili kontinuirano igranje tekem z močnimi tekmeci, saj z nekdanjega jugoslovanskega prostora prihajajo najmočnejši evropski klubi. To bo privabilo večjo medijsko pozornost, z njo pa računamo tudi na večje zanimanje sponzorjev za vaterpolo,« razmišlja Gotovac.
Največ dolgov si je VZS nakopičila v obdobju 2010–2013, ko je bil predsednik Milan Krajnc, zoper katerega so bile vložene tudi kazenske ovadbe. Kako poteka kriminalistična preiskava, na VZS niso seznanjeni. »Sedanja vodstvena ekipa želi najprej razčistiti aktualne finančne in organizacijske probleme, zato se s preteklostjo ne želimo ukvarjati, to nalogo prepuščamo policiji,« je razložil član predsedstva VZS Andraž Žurman.