Blejska koča na Lipanci / Foto: Jelena Justin

Krog nad Lipanco

Debela peč (2014 m)–Brda (2009 m)–Lipanski vrh (1974 m)–Mrežce (1965 m) – Letošnja jesen se je podaljšala še v čas koledarske zime. Temperature so bile neverjetno visoke, narava pa edinstvena za njeno doživljanje.

Tokratno jesensko turo bomo opravili na Pokljuki in prehodili čudovito razgleden greben Debele peči, Brda, Lipanskega vrha in Mrežc. Debela peč se kopasto dviguje iz pokljuških gozdov, na severni strani pa se vrtoglavo spušča v dolino Krme. Kot najvzhodnejši dvatisočak začenja greben, ki ga bomo danes prehodili. Roko na srce; le Brda še merijo preko 2000 metrov, a kljub temu poti ne gre podcenjevati, saj je na poti tudi nekaj jeklenice.

Izhodišče za turo je Pokljuka. Na Mrzlem studencu nadaljujemo kar naravnost, po asfaltirani cesti proti odcepu do Šport Hotela. Malce za odcepom je prva cesta, ki zavije desno proti planini Javornik, a mi peljemo še naprej, približno dva kilometra, ko zavijemo desno in v križišču, ko ga dosežemo, ravno tako desno. Parkiramo Pri Rupah, kjer je spomenik. V dobre pol ure se vzpnemo do Blejske koče na planini Lipanca (1633 m).

Pot na Debelo peč se začne pod kočo na Lipanci. Zmeren vzpon skozi macesnov gozd postane strmejši v skrotastem delu poti, ko se dvignemo na planoto. Na vrhu travnate planote je razcep; leva pot vodi na Lipanski vrh, mi pa sledimo desno proti Debeli peči. Na koncu travnikov nas čaka naslednji, nekoliko bolj resen vzpon, čez zložen klanec proti vršnemu sedlu, kjer se prvič odpre pogled proti Krmi in Triglavu. Na grebenu se pot ponovno razcepi: levo vodi pot po pobočju Brd proti Lipanskim vratom, desno pa se vije proti Debeli peči, vrh katere zagledamo pred seboj. Do vznožja strme, vršne piramide nas čaka zložen vzpon, nato pa nekaj metrov strmine in že smo na vrhu. Vrh Debele peči je lep razglednik, kot bo danes naš celotni greben. Če pogledamo proti severu, je pred nami Kepa z Dovško Babo. V naši neposredni bližini je Rjavina s Triglavom, od katerega nas loči greben od Mrežc do Vernarja. Triglavsko kraljestvo se pokaže v svoji veličini.

Sestopimo nazaj do sedla, kjer smo prej videli odcep Brda–Lipanska vrata. Hodimo med rušjem in bodimo pozorni na odcep desno, ki nas usmeri na vrh Brda, še drugi dvatisočak v nizu čudovitega grebena. Z njegovega vrha se pokaže divja stena Debele peči. Nazaj na pot sestopimo z druge strani vrha. Nadaljujemo po poti naprej in že smo na Lipanskih vratih, kjer predlagam, da nadaljujemo v smeri Lipanskega vrha. Kmalu smo na vrhu, ki je bil pred nami, a naj nas ne zavede, kajti to še ni Lipanski vrh, le pot je speljana preko njega. Sploh zanimiv je sestop na drugo stran, saj nas čaka nekaj metrov jeklenic. Previdno. Na poti nadaljujemo naprej proti naslednjemu vrhu. Na sedlu nas skalna markacija opozori, da se vzpenjamo proti Lipanskemu vrhu. Nadaljujemo skozi gosto ruševje. Z desne se nam pridruži pot, ki je z Lipanskih vrat peljala direktno na Mrežce, po severni strani grebena. Na koncu ruševja se vzpnemo po skrotasti grapi in smo na travnatem vrhu Lipanskega vrha. Triglav in Rjavina sta kot na dlani. Resnično lepa sosedska bližina. Z vrha se vidijo Mrežce, do katerih sestopimo, in se vzpnemo s pomočjo jeklenice. Če se na omenjeno turo odpravljamo z otroki, imejmo v mislih, da pot ni tako nezahtevna, kot morda deluje na prvi pogled. Z Mrežc sestopimo po travnatem vrhu proti planini Lipanca oz. Blejski koči. Če imamo čas, seveda lahko nadaljujemo naprej vse tja proti Viševniku, a mi bomo preostanek poti prehodili ob naslednji priložnosti.

Z Lipance sestopimo do jeklenega konjička po poti vzpona.

Nadmorska višina: maks. 2014 m
Višinska razlika: ok. 1000 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 4 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 28. junij 2019 / 11:56

Z državo smo dejavnik

»S samostojno državo smo enakopraven del svetovne ureditve. Republika Slovenija je suverena članica mednarodne skupnosti. Mi smo dejavnik navznoter in navzven,« je poudaril predsednik Borut Pahor.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Priznanje Mojstru poštevanke

Ljubljana - Pred nekaj dnevi so na Ljubljanskem gradu razglasili dobitnike plaket in posebnih priznanj iz natečaja Ustvarjalni učitelj leta 2008/09, tokrat že enajstega po vrsti...

Nasveti / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Jedi za poletne dni

Marinirani losos Sestavine: 70 dag svežega lososa, sol, natrt poper, malo sladkorja, 1 vejica listov kopra, pol žličke gorčičnih semen. Koprova go...

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Podelili zadružna priznanja

Iz Gorenjske so priznanja prejeli Zdravko Hafner, Janko Jeglič in Janez Šušteršič ter kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka in Sava Lesce.

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Končno rast gospodarstva

Po dveh četrtletjih negativne rasti se je BDP v drugem četrtletju letos (v primerjavi s prejšnjim) povečal za 0,7 odstotka. Avgustovska inflacija ničodstotna.

Kronika / ponedeljek, 7. september 2009 / 07:00

Nesreče

Vsak dan delovna nesreča Koroška Bela - V jeseniškem Acroniju so imeli v prvi polovici minulega tedna kar tri delovne nesreče. V...