Peter »Pepelko«

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / petek, 15. januar 2016 / 10:31

Če smo kot država, kot kultura na psu, je šport na konju. Brezposelnost, revščina, svetovni problem, ki v človeških morjih, rekah, potokih, teče tudi mimo nas, bodeča žica ob vodi in v vodi ... vse to je letos postranskega pomena, ker imamo Petra »Pepelka«. Opravičujem se, ker sem ga prekrstil, vendar verjetno ste tudi vi opazili, da se je letošnje leto v Sloveniji, ne samo na Gorenjskem, začelo povsem drugače, kot pa smo vajeni. Nič nam ni težko, polni delovnega elana in vneme smo, optimistično, z ravno hrbtenico korakamo, nič nas ni strah, ker so smučarji skakalci z nami, ker skačejo za nas, ker mi tako mislimo in smo prepričani, ker je Peter Prevc tisti človek, ki je zlajnal slovensko himno. ...emtisveca, če se naša himna ne vrti pogosteje od Adele na radiu? Narod potrebuje heroje in junake! Samo Slovenija jih nima! Zdaj ga ima in zdaj je vse drugače. Naj vas spomnim, da je celo Združene države Amerike nekoč iz dna, gospodarske krize, depresije na površje potegnil ravno športnik. Sicer boksar težke kategorije, desc s pestjo, desnico, ki je rušila tekmece kot po tekočem traku, in ne peresno lahki Peter v prevelikem pajacku, na smučeh, brez palic in s čelado na glavi. Ampak rokavice imata oba. Jim Braddock oziroma Cinderella Man je iz socialnega dna potegnil sebe, družino in vso Ameriko. Bil je šolski primer pepelke, ki je vlil upanje vsem, ki so ga izgubili zaradi ... slabega vodenja države. Pepelko je postal boksarski svetovni prvak, postal je simbol uspeha utrujenega naroda in od njega naprej so ZDA šle samo še navzgor. Evo, po nedeljski Petrovi zmagi sem se spomnil na Jima, Ameriko in takoj zatem na Slovenijo, ki je v leto 2016 vstopila optimističneje kot kdajkoli prej. Kaj takega samo šport lahko naredi! Oziroma – kaj takega lahko naredi samo športnik. Kulturnik ne more, ker nima občutka za narod in mu zato na začetku novega leta ponudi Ano Karenino kot hit, kot uvodno predstavo novega leta. Sama žalost, depresija, solze in črnina.

Četrta zmaga, četrtič himna, četrtič solze veselja. Ne vem, kdaj sem se počutil tako suverenega ob gledanju televizije. Pravzaprav vem: pred dvajsetimi leti, ko je, ne boste verjeli, ravno smučarski skakalec Primož Peterka (spet dvojni p), skakal tako dobro, da nas na kavču prav nič ni skrbelo. Vendar to so bili drugačni časi, optimistični sami po sebi, uvod v novo tisočletje, nove izzive. Kdo pa je takrat sploh pomislil, da bomo čez deset let padli direktno v »šoht«, poln bede. In kdo bi takrat vedel, da bomo v njem več kot deset let. In konec koncev – kdo bi vedel, da nas bo ven potegnil ravno smučarski skakalec? Vem, trezni odkimavate in pravite, da je to kepa v glavo in ne pesek v oči, da se bo s Petrovo slabo formo spet cela Slovenija vrnila v svoje tirnice bede. Tisti, opiti z njegovim uspehom, pa so si napolnili baterije do roba, in če bo nadaljeval tako, kot je začel letošnje leto, si bodo napolnili še rezervne baterije. In ni vrag, da ne bo zaloge, da se preživi še to leto, kajti tudi politiki pravijo, da bo 2017 bolje, veliko bolje ...