Ko Prekmurec poroči Gorenjko ...
Pred petdesetimi leti sta se 2. januarja poročila Štefan in Marija Žižek iz Strahinja. Zlato poroko sta na isti dan, ravno tako na soboto – prvo letos – praznovala v prijetni družbi najbližjih.
Štefan je bil in ostaja Prekmurec. Po tolikem času na Gorenjskem prekmurskega naglasa še vedno ni zamenjal gorenjski. »Sem še isti Prekmurec, ko sem bil,« pove slavljenec. Doma je iz Ižakovcev, naselja v Občini Beltinci. Svojo Gorenjko Marijo je spoznal na eni od veselic v Prekmurju. Pravzaprav je bilo to veselo novoletno praznovanje v tamkajšnji gostilni.
»Takrat je bilo to še drugače,« razlaga Marija, »včasih smo še z vlakom hodili v Prekmurje.«
Marija se je rodila v delavski družini Lahovec kot ena od treh otrok. Imela je še dva brata, od katerih je eden že pokojni. Štefan pa je bil rojen kot najmlajši v družini s petimi otroki, vendar je žalostni splet okoliščin povzročil, da se je mama po njegovem rojstvu poslovila od tega sveta, tako da je dobil nov dom: posvojila ga je soseda, pri kateri je potem tudi odraščal.
Med zakoncema Žižek je dobra tri leta razlike: Marija je stara 71 let, Štefan 74. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dve hčerki in dva sinova. Imata tudi že šest vnukov in enega pravnuka.
Danes živita v Strahinju, upokojitev pa je Marija dočakala v kranjskem Ibiju, Štefan v takratni Savi.
Rada vrtnarita, gresta v gozd, včasih sta pogosto obiskovala hribe, sedaj ne več. »Zdravje se naju drži – tako za silo. Vsak na eno nogo 'šantava',« se pošalita. Bereta časopise, spremljata dogajanje po televiziji. V veliko veselje jima je tudi petletna psička Ajka, s katero se velikokrat odpravita na sprehod, sploh je pa to Marijina ljubljenka, če smo prav razumeli enega njenih domačih.
Zlato poroko sta Žižkova praznovala 2. januarja 2016. Najprej sta svoje zaobljube obnovila v poročni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju, potem v cerkvi v Naklem. Praznovanje se je zaključilo ob kosilu v družbi najbližjih, predvsem domačih in sosedov, v gostilni Pri Bovavcu v Strahinju.