Vrh z razglednim stolpom

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 11. april 2011 / 06:00

Resevna (682 m) - Tokrat nas bo pot vodila na vrh, ki je tudi del Slovenske planinske poti. Torej, če zbiramo žige, se bomo morali povzpeti tudi na naš današnji izbrani izlet. Ime je dobil po resju, ki ga je ogromno.

Resevna je hišni kucelj Šentjurja. Z gozdom poraščen hrib v Posavskem hribovju sam od sebe ne ponuja posebnega razgleda, zato so na njenem vrhu z donacijami zgradili 20 metrov visok razgledni stolp. Zaradi kratkega in lahkega dostopa je hrib priljubljena izletniška točka.

Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Dramlje, kjer sledimo smernim tablam za Šentjur. V Šentjurju nadaljujemo kar naravnost, v smeri Železniške proge, prevozimo podvoz, ter sledimo v smeri Šentruperta. Na desni strani zagledamo manjše parkirišče, kjer parkiramo, lahko pa se zapeljemo še malce naprej, kjer se začnejo markacije proti Resevni. Zavijemo desno in nadaljujemo po asfaltirani cesti do konca table Šentjur. Na križišču poti parkiramo avto. Desno gre sicer cesta proti Resevni, a mi smo prišli hodit, zato zavijemo levo. Kmalu smo na novem križišču, kjer se odločamo za položno ali strmo pot. Strmejša pot gre po dokaj zaraščeni grapi, enkrat po levem, pa spet po desnem bregu. Ko zavije iz grape do osamljene hiše, se združi s položno potjo. Vzpon nadaljujemo po cesti do križišča, kjer zavijemo rahlo levo, in takoj desno v strm kolovoz, ki nam ne da dihati. Sledimo strmemu kolovozu in hitro pridobivamo na višini. Ko se kolovoz rahlo, res le rahlo položi, se z njega levo v breg odcepi strma steza, ki nas višje pripelje še na en kolovoz. Sledimo markacijam kar skozi gozd in kmalu stopimo na makadamsko cesto. Gremo po cesti levo, mimo miniaturnega vodnega mlinčka, na ovinku pa nas markacije usmerijo desno skozi ozek pas gozda. Stopimo na jaso in gremo mimo spominskega obeležja, kjer počivata mlada partizana Cvetka Jerin in Dušan Lah, ki sta padla 18. marca 1945. Pred nami je tudi stanovanjska hiša. Ob spomeniku zavijemo desno in spet stopimo na makadamsko cesto, po kateri se v desni smeri povzpnemo do Planinskega doma na Resevni. Od doma nas loči še nekaj korakov do vrha, kjer je 20 metrov visok razgledni stolp, ki nam postreže s čudovito panoramo. Ker je stolp jeklen, se nanj nikar ne povzpnimo, če se pripravlja na nevihto, ravno tako ne, če smo vrtoglavi.

Razgled z vrha je veličasten: pogled na jugovzhod se ustavi na Boču, na jug na Bohorju, na jugozahod pa na Kumu. Direkten pogled na sever je pogled na razpotegnjeno Pohorje, spredaj je Paško Kozjak. Ob lepem vremenu se severozahodno kažejo Kamniško-Savinjske Alpe, na zahodu pa se pokažejo celo Julijske Alpe. Tik pred seboj, na vzhodu, pa je sosednji Rifnik, ki je znan kot arheološko najdišče, z najdbami iz mlajše kamene dobe. Zahodno od Resevne je hrib Ramanca, 781 m. Pod njim je vas Svetina, kjer ima svoj grob znamenita slovenska popotnica in pisateljica Alma Karlin. Mala Slovenija nam je skoraj cela kot na dlani.

Z vrha po poti vzpona sestopimo nazaj do zadnje hiše, kar po cesti, in nato sledimo markacijam desno. Sestopimo po gozdni stezi, ki preči pobočje po južni strani. Odpre se nam pogled proti jugu, gremo tudi mimo zapuščene kmetije. Ko dosežemo širšo kolovozno pot, ji sledimo v levo. Smo na poti, ki je bila na spodnjih markacijah, pri našem vzponu označena kot položna. Pot nas pripelje do osamljene kmetije, kjer nas bo skoraj zagotovo pozdravil pasji lajež, na levi strani pa imajo svojo hišico čebelarji. Še naprej sestopamo po kolovozu, na desni strani pa lahko opazimo slikovit skalni rob. Kolovoz se spušča proti asfaltirani cesti, kjer smo se ob prihodu pognali v strmino. Do avtomobila lahko sestopimo tudi po cesti.

Nadmorska višina: 682 m

Višinska razlika: 402 m

Trajanje: 2 uri in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica