Slovencem ni treba sklanjati glav
Dražgoš se ne da izničiti. Poskušal jih je že Hitler, pa ni uspel. So nesmrtne, je dejal govornik na nedeljski svečanosti, pisatelj in akademik Saša Vuga.
Zaradi slabega vremena in močnega deževja ponoči s sobote na nedeljo je bila udeležba na pohodih manjša kot običajno. Pohoda iz Železnikov preko Ratitovca se je udeležilo 40 pohodnikov. Pot od Pasje Ravni do Dražgoš je prehodilo 170 pohodnikov, 141 pohodnikov pa je bilo na pohodu od Tržiča do Dražgoš. Predvsem prve ure hoje je pohodnike bičal hud dež. Organizatorji pohodov in pohodniki so hvaležni gorskim reševalcem, ki so spremljali pohodnike. Na srečo jim ni bilo treba posredovati. V Dražgoše so prišli tudi nekateri kolesarji.
Dražgoše – Kljub slabšemu vremenu se je nedeljske svečanosti ob zaključku 59. prireditve Po stezah partizanske Jelovice v spomin na 74-letnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci, zločina nad domačini in uničenja vasi udeležilo okrog 3500 ljudi. Med opoldansko proslavo jih je celo pozdravilo sonce in pregnalo meglo s pobočja Jelovice. Pohodnikom in drugim obiskovalcem so se pri spomeniku pridružili predsednik republike Borut Pahor, predsednika državnega zbora in državnega sveta Milan Brglez in Mitja Bervar, ministri Karl Erjavec, Dejan Židan, Vesna Gyorkos Žnidar, Andreja Katič in Anja Kopač Mrak, nekateri poslanci, župan domače občine Železniki Anton Luznar in župani nekaterih drugih občin, načelnik generalštaba Slovenske vojske general Andrej Osterman, ljubljanski župan Zoran Jankovič in prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Bučnega aplavza sta bila deležna častni predsednik slovenskih borcev Janez Stanovnik in frančiškanski pater Bogdan Knavs, zagovornik sprave med medvojnimi nasprotniki. Kulturni program je imel domoljubno noto. Oblikoval ga je Andrej Kokot, v njem pa so sodelovali garda Slovenske vojske, orkester Policije, tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, recitatorja dražgoške podružnične šole Tilen Šmid in Jure Pintar ter plesna skupina Skokice iz Osnovne šole Naklo pod vodstvom Nataše Zaletelj. H kostnici pod spomenikom so položili vence. Prvi je to storil predsednik republike Borut Pahor.
Slavnostni govornik je bil primorski rojak z Mosta na Soči, ki je v otroštvu sam doživljal fašistično nasilje nad Slovenci, pisatelj in akademik Saša Vuga. »Dražgoše so nesmrtne. Njihova veličastna zgodba bo živela, dokler bo živel slovenski rod. Dotlej pa naj ga krepčajo, mu kažejo pot, mu stanovitno dajejo pogum in zlasti samozavest ter povedo, zakaj in kaj se je v resnici tu dogajalo. Priklonimo se jim in se tiho zamislimo, zakaj ta kraj je svet,« je dejal v govoru akademik Vuga. Spomnil je na korenine italijanskega in nemškega nasilja nad Slovenci, na gnusne načrte za uničenje našega naroda, vendar so se slovenske vstajniške enote krepile in množile. Za govornika so Dražgoše nekaj izjemnega. Vprašal se je, zakaj je bog vojne izbral za tako veliko dejanje prav to vas, v kateri se je pokazala upornost slovenskega naroda, ki je bil stoletja vzgajan v pohlevnosti in ga je gnetel tujec. »Zato je razumljivo, da so leta 1941 nekateri okupatorje pričakali kot gospodarje ali celo osvoboditelje in so na ljubljanskem stadionu prisegali pred tremi germanskimi čeladami s svastiko. Zlasti večji narodi so na moč ponosni na svoje junake, na zmagovite, odmevne zgodovinske dosežke, pri nas pa terjajo, da naš človek ostaja pokoren, ponižno vdan, na kolenih. Slovenec naj sklanja glavo kot opica v kletki in naj še naprej nazdravlja s postano, čeprav blagoslovljeno vodo. Sprašujejo, kdo je poklical v Dražgoše Cankarjev bataljon. Ne vprašanje, kdo je poklical Mussolinija in Hitlerja, pa skomigajo z rameni in Dražgoše zaljšajo s pomijami,« je povedal govornik Saša Vuga in spomnil na pomen slovenskega jezika. Brez njega smo kot brez matere in očeta. Vprašal se je, kaj mi delamo z njim. Saj še spodobno govoriti več ne znamo, je dejal in pri tem ošvrknil tudi uporabo materinščine v državnem zboru. »Naj se ne zgodi, da bi našim ljudem opešal zgodovinski spomin. Izročilo ni ohranjanje pepela, ampak zavarovanje ognja,« je povedal govornik in bil nagrajen z dolgim aplavzom.