S fičniki in lipami nad evro

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. januar 2016 / 10:13

Če greste v Črno goro ali na Kosovo, s seboj mirno lahko vzamete evre. V teh krajih so evropsko valuto prisvojili, čeprav niso v Evropski uniji. Že prej so imeli za uradno plačilo nemško marko, potem pa so se samo še prilagodili novi evropski stvarnosti. Podobnih primerov je po svetu še nekaj. V Južni Ameriki je tako v Ekvadorju, kjer so za uradno plačilno sredstvo uvedli ameriški dolar. Očitno je vpliv Ekvadorja na ameriško gospodarstvo neznaten, največji paradoks pri vsem skupaj pa je, da je ekvadorski predsednik Rafael Correa eden največjih nasprotnikov Združenih držav Amerike in njihove politike na področju Latinske Amerike. Ampak dolar je zanj očitno nekaj drugega od ameriške zunanje politike.

V osemdesetih letih, ko sem živel v Argentini, je tam prišlo do hude gospodarske krize in astronomske hiperinflacije. Cene so se dvigale v nebo, denarja pa sproti ni bilo mogoče tiskati. Tedaj so si nekateri guvernerji argentinskih provinc domislili rešitve in so na svojem območju uvedli bone, ki so postali plačilno sredstvo samo v njihovih provincah. Argentinska osrednja bančna politika se je pač razsula in na neki način je bilo treba preživeti.

Tej praksi so se zdaj pridružili nekateri slovenski »finančni strokovnjaki«. V Ilirski Bistrici lahko ljudje od zdaj na posameznih mestih (pri mesarju, v gostilni, optiki …) plačujejo s tamkajšnjimi fičniki. Kovanec za 50 fičnikov, ki je za zdaj edini v obtoku, je vreden pol beliča, ali prevedeno v nam bolj znani jezik – 20 evrov. Svit Laris, študent ekonomije in pobudnik ideje, je prepričan, da bo ta način plačevanja pripomogel h gospodarski rasti na lokalni ravni. Pri tem dodaja, da se bo njihovo plačilno sredstvo uveljavilo šele tedaj, ko ga bo sprejelo vsaj 40 lokalnih podjetnikov. O podobnem sistemu naj bi menda razmišljali tudi v Trbovljah, kjer bi uvedli trboveljsko lipo. Sicer pa lahko posežemo kar v bližnjo slovensko finančno zgodovino in se spomnimo znamenitega Hamurabija iz revije Mladina in njegovih lip.

Vse skupaj je res na moč zanimivo in mikavno, če ne bi obstajala ena zadeva, ki se ji uradno reče Zakon o uredbi evra. V Sloveniji smo ta zakon sprejeli novembra 2006, v prvi točki tretjega člena v njem pa piše: »Z dnem uvedbe evra se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na evro.« O kakšnih fičnikih in lipah v njem ni niti besede.

V časih krize je seveda dobrodošla vsaka inovativnost, ampak ob njej je vedno treba paziti tudi na zakonitost. V Ilirski Bistrici očitno študentom ekonomije manjka predvsem pravnega znanja. Paralelni finančni sistemi so vsekakor zanimivi, vprašanje pa je, koliko so koristni v širših okvirih. Tudi uvedba podobnega sistema na ravni republike, recimo s tem, da bi v obtok ponovno poslali tolarje, bi začasno rešila probleme vseslovenskega gospodarstva. Dolgoročno pa to ne pomeni nič drugega kot iskanje luči na koncu prehoda, ki vodi iz Evropske unije.