Pavel Pestotnik – slovenski minister, obsojen na smrt

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (30)

Slovenski gospodarstvenik, športni delavec in politik Pavel Pestotnik je eden od nekdanjih vodilnih slovenskih politikov, ki so bili leta 1945 v odsotnosti pred komunističnim izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojeni na smrt ter trajno izgubo političnih in državljanskih pravic, kasneje pa še na sodišču narodne časti na deset let težkega prisilnega dela in popolno zaplembo premoženja. Rodil se je 10. januarja 1879 v Kostanju pri Kamniku. V slovenski narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za promet. Maja 1945 se je umaknil na Koroško, od tam pa v Italijo. Leta 1951 se je naselil v ZDA in čez štiri leta umrl v Denverju v Koloradu.

V Pragi, kjer je študiral zgodovino in zemljepis, je leta 1906 doktoriral z disertacijo o nacionalnem in političnem prerodu Slovencev pred letom 1848. Od marca 1907 je poučeval v Ljubljani, kjer je do prve svetovne vojne ustanovil več sokolskih društev. Od leta 1910 je bil član Narodno napredne stranke, od 1918 član vodstva Jugoslovanske demokratske (JDS) oziroma Samostojne demokratske stranke, od 1933 pa član banovinskega odbora JDS v Ljubljani. V letih 1919 in 1920 je bil poslanec JDS v Začasnem narodnem predstavništvu Kraljevine SHS. Kot pripadnik vodilnega sloja slovenskih liberalcev je do leta 1945 sodeloval pri vseh pomembnejših liberalnih gospodarskih ustanovah. Med drugim je bil solastnik in član upravnega odbora Narodne tiskarne, zadruge Napredni tisk, konzorcija Jutro, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Pivovarne Union. Bil je tudi predsednik liberalnega društva Kazina.

Med drugo svetovno vojno je bil eden od nadaljevalcev liberalne meščanske politike in je nasprotoval OF. Leta 1941 je ob napadu na Jugoslavijo sodeloval pri ustanavljanju vojaške formacije Sokolska legija. Pod nemško okupacijo Ljubljane je predsedoval obnovljenemu banovinskemu odboru JDS. Tretjega maja 1945 se je na Taboru v Ljubljani udeležil seje prvega slovenskega parlamenta oziroma »taborske skupščine«. Bil je tudi v delegaciji, ki je ob navzočnosti škofa Gregorija Rožmana zahtevala od Leona Rupnika, naj izroči nemški okupator civilno in vojaško oblast Narodnemu odboru.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 4. 1. 1891 rodil dramatik Anton Leskovec. Bil je vojak avstro-ogrske armade, od 1917 italijanski vojni ujetnik, leta 1918 pa je kot prostovoljec prešel v srbsko vojsko.

V Radovljici se je 5. 1. 1808 rodil filozof in pedagog Anton Fister (tudi Füster). Podpisal je zahtevo 44 dunajskih Slovencev proti germanizaciji in za uvedbo slovenščine v šole.

V Železnikih se je 6. 1. 1772 rodil pravnik Gašpar Levičnik. Na Dunaju je po smrti rojaka Remica prevzel njegovo odvetniško pisarno in si kmalu pridobil veliko premoženje.

Na Rečici na Bledu se je 7. 1. 1820 rodil botanik Valentin Plemel.

V Kamniku se je 10. 1. 1874 rodil slikar Anton Koželj. Kot eden najbolj priljubljenih ilustratorjev je opremljal knjige Metodove družbe, Učiteljske tiskarne in Mladinske knjige.

V Kranju se je 10. 1. 1897 rodil onkolog Leo Šavnik. Bil je vodja ginekološke terapije v institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb (od 1948 Onkološki inštitut).