V nunski samostan muzej sprave
Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka je ob koncu decembra na vodstvo države in nekatere druge institucije naslovilo Škofjeloško deklaracijo ob 70-letnici konca druge svetovne vojne.
Škofja Loka – V deklaraciji, naslovljeni na predsednika države Boruta Pahorja in druge predstavnike države navajajo, da 70 let od konca druge svetovne vojne in časa po njej, na Slovenskem zaznamovanega z množičnimi poboji, ko vsem mrtvim še vedno ni priznana pravica do groba in spomina, od predstavnikov države pričakujejo troje. Zavzamejo naj se za dokončno raziskavo prikritih grobišč, izkop žrtev, njihovo evidentiranje in pokop v skladu s civilizacijskimi normami; za vrnitev temeljnega človeškega dostojanstva vsem žrtvam revolucionarnega nasilja s simbolno izjavo državnega zbora; za osnovanje Slovenskega muzeja spomina in sprave, ki bo skrbel za ohranjanje narodovega kolektivnega spomina na ta čas.
Med naslovniki so tudi župan občine Škofja Loka Miha Ješe in občinski svetniki, ki jih pobudniki pozivajo, naj se zavzamejo za ponovno oblikovanje komisije za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč, za dokončno ureditev prikritih grobišč na območju občine Škofja Loka in pietetno ureditev kostnice na pokopališču Lipica pri Škofji Loki ter za predstavitev vseh razsežnosti medvojnih in povojnih pobojev na Škofjeloškem in Loškega gradu kot nekdanjega koncentracijskega taborišča v stalni zbirki Loškega muzeja Škofja Loka in Slovenskega muzeja spomina in sprave. »Dajemo pobudo, da se Slovenski muzej spomina in sprave umesti v prostore nekdanjega Nunskega samostana v Škofji Loki in da se Nunsko cerkev v Škofji Loki razglasi za cerkev sprave,« še dodajajo pobudniki, ki so deklaracijo oblikovali na pogovornem večeru Povojni poboji na Škofjeloškem 70 let kasneje na začetku decembra v Stari Loki.