Po prvem dnevu se leto pozna

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / petek, 8. januar 2016 / 11:00

Najprej smo se skregali, kdo je napisal Silvestrski poljub, potem pa si priznali, da smo ne čisto navadne pi... Ne bom preklinjal, sploh ne javno, in priznam, da je to ena od letošnjih zaobljub.

Samo ne mi o zaobljubah ...

Če niste vedeli, je Silvestrski poljub napisal Dušan Velkaverh. Avtor glasbe je Jože Privšek, izvajalca pa poznate. Pesem je bila posneta 8. decembra 1971. leta, premierno pa izvajana 31. decembra istega leta, točneje točno ob polnoči, kar pomeni, da je bil že prvi januar naslednjega leta. Dovolj za prepir.

Ne vem, kako je stala luna na letošnje silvestrovo, vem pa, da sem bil nervozen kot že dolgo ne. Prijatelj je predlagal, naj globlje pogledam v kozarec in bo nervoza odplaknjena, a ga nisem stoodstotno poslušal. Zadnji dan v letu je ustvarjen za to, da se telo dobro preznoji, preden sede za obložene mize. To pomeni, da se moramo s športom ukvarjati do poslednjega diha starega leta, kar pa sproži prepričanje, da se po prvem januarju leto pozna. V prevodu to pomeni, da kar boš počel prvi dan, bo prevladovalo vse leto. Da bodo nekateri letos tudi športno aktivni. Velika večina pa jih bo telefonirala oziroma gledala v telefon oziroma jih ličkala! Pred polnočjo je treba vse poklicati in jim voščiti, poslati sporočila in vsaki dve minuti prekontrolirati in Facebook in Twitter in e-pošto. To se dela vse do zadnje minute leta ali še dlje. Potem sledi veliki pok plutastih zamaškov, Silvestrski poljub, ki ga radijci sicer zavrtijo od začetka do konca, vendar ga nihče ne posluša dlje od petih sekund. Sledijo čestitke tistim, ki stojijo ob tebi, in potem zopet naval na telefone. Če spadaš med tiste, ki nimajo pametnih napravic, se lahko zgodi, da ostanete sami sredi silvestrskega žura. S prijateljem sva opazovala zlomljene vratove in hitre prste, bila sva tiho, on je prepoznal mojo nervozo, jaz njegovo žejo, natočil sem obema in zelo globoko pogledal v kozarec ...

Prvi januar je dan, ko se ne odvajamo od telefonov. Ne vem, koliko prijateljev imate vi, zase lahko rečem, da bi lahko vsem lastnoročno z nalivko napisal voščilnice in se ne bi preveč utrudil, niti ne bi obubožal, ko bi moral kupiti znamke. A tega se ne počne več oziroma to počnejo samo »dinozavri«. In tako nisem oddajal SMS-ov niti klical pred polnočjo ali tik po njej, niti ... lastnoročno pisal voščilnic. Nič. In zato me je sram. Pravzaprav je pa kriva nervoza, ki me je obsedla, ko sem gledal, kako so (skoraj) vsi vešči izkazovanja po ekrančkih.

Prvega januarja nisem bil športno aktiven. Niti drugega. »Kar ste delali prvi dan, boste počeli vse leto!« Potem ne bo nič športa. Ampak če bolje pomislim, bo, vendar bolj v teoriji. Med daljinci sem obležal na kavču in v glavnem gledal šport. To tudi šteje. Šele po dveh dneh sem si upal vprašati ženo, ali sem še vedno »v kozarcu« ali pa res skačeta dva Prevca? Ni mi odgovorila, pravzaprav je, potem ko ji je le uspelo poravnati vrat ... Vsem bi dal ličkati koruzo, vsem!