Prek dvesto prijav za nov ukrep

Brezposelnost na Gorenjskem in v Sloveniji še vedno raste. Z novim ukrepom naj bi ohranili do 25 tisoč delovnih mest.

Kranj – Konec junija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 86.481 brezposelnih, kar je za trideset odstotkov več kot decembra lani in za 42 odstotkov več kot pred letom. Junija je bilo na gorenjskih uradih za delo prijavljenih 6402 brezposelnih ali skoraj 41 odstotkov več kot konec leta 2008 in za 77,5 odstotka več kot junija lani. V zadnjem letu se je brezposelnost najbolj povišala na Škofjeloškem, saj se je več kot podvojila, skoraj podvojila se je na območju Urada za delo Radovljica.

Prejšnji mesec se je 432 brezposelnih, ki so bili prijavljeni na uradih zavoda Območne službe Kranj, zaposlilo, iz evidence brezposelnih je bilo odjavljenih 675 oseb. Zavod sicer s programi aktivne politike zaposlovanja spodbuja k zaposlovanju brezposelnih in izobraževanju. Trenutno gorenjski delodajalci veliko povprašujejo po subvencijah za zaposlitev brezposelnih (do osem tisoč evrov), med brezposelnimi pa velja interes za pridobitev subvencije ob samozaposlitvi in za različne tečaje, krajša usposabljanja in izobraževanja.

V začetku junija je začel veljati ukrep delnega povračila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, s katerim želi Vlada zaustaviti strmo naraščanje števila brezposelnih. Do konca junija je Zavod RS za zaposlovanje po internetu prejel 205 vlog delodajalcev za 9246 delavcev, za kar naj bi porabili dobrih 32 milijonov evrov za povračilo plač (skupno je na voljo 121 milijonov), za povračilo obveznega usposabljanja delavcev pa pet milijonov evrov (skupno 13 milijonov iz evropskega sklada). »Ti podatki so zgolj informativni, saj morajo delodajalci elektronske vloge še natisniti in poslati k nam,« pojasnjuje Tanja Gerkšič z zavoda.

Na podlagi oddanih vlog naj bi zavod prve pogodbe z delodajalci sklenil v drugi polovici meseca, vendar bodo pravico do povračila plače vsi delodajalci, ki so vlogo oddali junija, lahko koristili od 1. julija. Podjetjem pravica do ukrepa pripada največ 12 mesecev, na posameznega zaposlenega pa za največ šest mesecev (na čakanju hkrati ne sme biti več kot polovica zaposlenih). Na konkretno vprašanje, ali lahko podjetje vse delavce na začasnem čakanju ves ta čas usposablja (po naših informacijah naj bi tako v enem od kranjskih podjetij vsi zaposleni delali, polovica pa jih bo na navideznem čakanju na delo), nismo dobili konkretnega odgovora. »Delavcem na začasnem čakanju na delo, za katere prejemajo delno povračilo nadomestila plač, morajo delodajalci zagotoviti obvezno usposabljanje za najmanj 20 odstotkov časa čakanja na delo, v skladu s predloženim programom ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov v podjetju,« odgovarja Gerkišova.