Ministrstvo vzelo denar

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 8. januar 2016 / 11:17

Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije v Kranju je moralo ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo vrniti 2,4 milijona evrov nepovratnih sredstev, ker nakup poslovnih prostorov od Iskratela ne sodi v okvir začetne investicije.

Kranj – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) od Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT) v Kranju zahteva vračilo 2,4 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki jih je leta 2011 odobrilo. Po pojasnilu ministrstva naj bi bil razlog v ugotovitvi Urada za nadzor proračuna (UNP), da investicija nakupa poslovnih prostorov za razvojni center ni začetna investicija. Za RC IKT in njegovega glavnega družbenika Iskratel je zahteva po vračilu sredstev nerazumna in škod­ljiva, zato bodo vložili odškodninsko tožbo in tudi kazenske ovadbe zoper uradnike na UNP in v strokovnih službah gospodarskega ministrstva, sta napovedala direktor RC IKT Roman Kužnar in glavni direktor Iskratela Željko Puljić. Zaradi nepričakovanega vračila denarja je ogroženo delovanje RC IKT in več kot 50 podjetij v tehnološkem parku, ki zaposlujejo dvesto ljudi in ustvarjajo več kot 20 milijonov evrov letnega prometa, poudarjata.

RC IKT so pred petimi leti ustanovile družbe Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Borea, Zavod tehnološka mreža in Ustanova Sintesio. Februarja 2011 so se prijavili na javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in predložili tudi poslovni načrt, v katerem so natančno opredelili lokacijo nepremičnin, ki jih bodo kupili in obnovili za potrebe delovanja RC IKT, na koncu pa so bili tudi izbrani za sofinanciranje, je pojasnil Kužnar. »Do leta 2014 je gospodarsko ministrstvo potrjevalo vse naše zahtevke in letne načrte, januarja 2014 smo prejeli prvo revizijo s strani kontrolne enote pri ministrstvu, ki ni ugotovila večjih napak, ampak je izdala celo priporočilo, naj vse investicije po poslovnem načrtu izvedemo še do konca 2014. Maja istega leta smo imeli še revizijo s strani UNP, ki je potem v novembru 2014, dober mesec pred zaključkom projekta, podalo mnenje, da naše nepremičnine ne izpolnjujejo pogojev začetne investicije. S tem se ne strinjamo, saj smo vse postopke izvajali skladno z razpisnimi pogoji in navodili MGRT, ki je naš poslovni načrt ne nazadnje tudi potrdil in vsakokrat potrdil skladnost izvedbe vsake faze projekta s poslovnim načrtom. Poleg vračila 2,4 milijona evrov smo prejeli še dodatne zahtevke iz naslova po njihovem mnenju neupravičenih stroškov za adaptacijo zgradbe v višini 450 tisoč evrov ter neporabljenih sredstev od prejetega avansa. MGRT zahteva še plačilo zamudnih obresti, ki nanesejo nekaj sto tisoč evrov,« je še povedal Kužnar.

Mag. Željko Puljić, glavni direktor Iskratela, največjega družbenika RC IKT, pravi, da gre še za en primer neodgovornega, malomarnega in sramotnega ravnanja države in njenih uslužbencev. »Ker državni uslužbenci niso sposobni vsebinsko presojati projektov, se nazadnje obesijo na birokratske elemente, vendar še to neargumentirano in napačno ter za nameček post festum. Takšno ravnanje države je nedopustno, saj povzroča nepopravljive posledice gospodarskim družbam. V primeru kakršnegakoli dvoma v upravičenost te investicijske izvedbe Iskratel v ta projekt namreč nikoli ne bi vstopil. Zaradi neutemeljene unovčitve bančne garancije s strani MGRT bo Iskratel vložil tožbo in kazenske ovadbe zaradi malomarnega dela državnih organov. Zahteva MGRT bo ustavila izvajanje programov spodbujanja podjetništva ter resno ogrozila nadaljnji obstoj podjetja RC IKT, v nadaljevanju pa bo Iskratel resno premislil o selitvi sedeža in dejavnosti podjetja izven Slovenije,« je ogorčen Puljić. Škoda bo kratkoročna, vplivala pa bo na denarni tok Iskratela kot največjega družbenika, vendar ni katastrofalna za poslovanje družbe, je še razložil.

Na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo, da so dolžni spoštovati ukrepe in priporočila, ki izhajajo iz končnih poročil UNP, ki je v tem primeru ugotovil nenamensko porabo sredstev, ker nakup poslovnih prostorov ni začetna investicija v smislu sheme državne pomoči, po kateri se sofinancirajo investicije: »Po mnenju UNP bi bilo prav tako mogoče izvajati dejavnost tehnološkega parka, kakršen je IKT, brez nakupa oziroma prenosa lastništva poslovnih prostorov iz Iskratela na RC IKT. Poleg tega je v poslovnih prostorih, ki so namenjeni novim podjetjem (ustanovljenim po letu 2011), večina najetih prostorov s strani podjetij, ki so svojo dejavnost opravljala pred ustanovitvijo RC IKT.« Ministrstvo je sicer decembra unovčilo garancije za štiri projekte razvojnih centrov slovenskega gospodarstva zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v skupni višini 4,2 milijona evrov, so še sporočili.