Blaž Žemva, Slovenec na čelu generalštaba Avstro-Ogrske

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. januar 2016 / 11:57

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (29)

V času socialistične Jugoslavije so dopovedovali, da Slovenci niso dobri vojaki, čeprav je JLA imela kar nekaj tudi slovenskih generalov. Zelo uspešni vojaki so bili Slovenci tudi v času Avstro-Ogrske, na najvišji položaj pa se je povzpel avstrijski general slovenskega porekla Blaž Žemva (Blasius Schemua). Rodil se je 2. januarja 1856 v Celovcu (po drugih virih v Gorjah), 2. decembra 1911 je prevzel vodenje generalštaba Habsburške monarhije. Tudi njegov brat Janez je dosegel čin generala. Takratni vodilni slovenski politik Fran plemeniti Šuklje je Blaža opisal z naslednjimi besedami: »Zastaven mož, še vedno kos gorenjske grče, kajti njegov oče je bil doma iz Gorij in sin njegov, general, čeprav ni bil rojen na Kranjskem, temveč v Celovcu, se je vendar še čutil gorenjskega domačina. Pravil mi je, da je najbolj srečen, kadar pride na Gorje.«

Leta 1876 je končal na Dunaju vojaško akademijo, leta 1884 višjo vojaško šolo, kjer je štiri leta tudi predaval. Leta 1910 je bil na vojnem ministrstvu odgovoren za vsedržavno mobilizacijo. V začetku balkanskih vojn je bil imenovan za tajnega svetnika in komandanta 16. korpusa v Dubrovniku ter povišan v feldmaršala. Leta 1913 je postal general pehote. Kot komandant 2. korpusa pri 4. armadi je bil obtožen za avstrijski poraz v bitki pri Komarovu leta 1914 in prestavljen za komandanta obrambe Donave od Kremsa do Bratislave. Leta 1915 je bil na svojo željo upokojen.

Žemvov vzpon je bil povezan s trenji med tako imenovano vojno stranko, katere predstavnik je bil prejšnji šef generalštaba feldmaršal Franz Conrad von Hoelzendorf, in pristaši politike obstoječega stanja, katerih stališče je zastopal zunanji minister dvojne monarhije. Blaž Žemva zato ni ostal dolgo na mestu šefa generalštaba, saj se je na ta položaj po enem letu vrnil feldmaršal Conrad. Blaž Žemva je bil daljnoviden general intelektualec. Leta 1912 je izdelal za cesarja spomenico, v kateri je prihodnjo vojno opisal kot vojno narodov. Spore monarhije z Italijo in Srbijo je označil kot predigro grozeče katastrofe, ki pa se ji bi bilo mogoče izogniti v primeru sporazuma z Rusijo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 28. 12. 1922 rodil gospodarstvenik Franc Kavčič. Bil je direktor tovarne Šešir v Škofji Loki in podjetja Jugoinspekt v Ljubljani.

V Kranju se je 28. 12. 1961 rodil plavalec Borut Petrič.

Na Olševku pri Šenčurju se je 29. 12. 1898 rodil letalec Stane Rape. Leta 1918 je bil v bojih za slovensko severno mejo med ustanovitelji slovenske letalske vojaške ljubljanske enote.

V Kranju se je 30. 12. 1985 rodila športna plezalka Maja Vidmar.

V Železnikih se je 1. 1. 1876 rodil socialnodemokratski politik in publicist Anton Dermota. Od leta 1903 do smrti je bil urednik revije Naši zapiski.

V Tržiču se je 3. 1. 1957 rodil alpski smučar Bojan Križaj.