Praznovala je mama Štefka

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 3. januar 2016 / 21:17

Štefka Stojakovič iz Kranja je dopolnila osemdeset let. Praznovala jih je v krogu družine in prijateljic, mam s klopce izpred bloka na Gogalovi 10 na Planini v Kranju, ki so jo presenetile s torto, vrtnico in petjem.

Pred kratkim je 80 let praznovala Štefka Stojakovič iz Kranja. »Ne počutim se, da bi jih imela že osemdeset. Kot pravijo drugi, jih tudi kažem ne. Ravno te dni mi je nekdo rekel, da mi jih še sedemdeset ne bi dal. Take komentarje pogosto slišim in seveda sem jih vesela,« pravi Štefka.

Leta so ji hitro tekla. »Odkar sem v pokoju, sploh ne vem, kam so šla. Leto je hitro naokrog, še posebno če imaš veliko dela,« je povedala, na vprašanje, kaj ji zapolni čas pa dodala: »Danes sem pekla pecivo, ker mi ga je zmanjkalo. Sedaj bom pletla kapo za vnukinjo. Pogosto mi prinesejo kaj zašit. Rada se odpeljem tudi v Zreče, kjer so moje korenine. Tam si napolnim baterije in se družim s sestrami. Nikoli mi ni dolgčas.« Gospa Štefka se je rodila v Zrečah v družini z devetimi otroki. Bila je šesta najstarejša. Trije bratje so že pokojni, pet sester je še živih. »Doma smo imeli kmetijo, tako da lačni nismo bili, je pa bilo veliko dela. To mi je ostalo. Še vedno rada delam.« Na Gorenjsko je prišla leta 1959. »V okrevališču na Ljubelju sem začela delati kot kuharica, kar je bil moj poklic že v Zrečah. Leta 1977 smo se z družino preselili v Kranj na Planino, kjer živim še danes. Pred upokojitvijo sem bila zaposlena v Peku v Tržiču,« je še povedala. Že kar nekaj let je vdova, vedno pa je vesela družbe sina Milana in hčerke Nade. Ponosna je tudi na štiri vnukinje in dva vnuka.

Prav tako vesela je tudi družbe prijateljic iz bloka na Gogalovi 10. Prav slednje so jo na dan, ko je dopolnila osemdeset let, prve presenetile. »Povabila sem jih na kavo. Dogovorjene smo bile ob desetih dopoldan, pozvonilo je že kar nekaj prej. Sem si mislila, kdo me sedaj moti, ko pričakujem prijateljice, pa so bile prav one. Prinesle so mi torto, vrtnico in v angleščini zapele pesem vse najboljše. Res so me presenetile. Nisem mogla verjeti,« je nasmejana opisovala prvi del praznovanja. Na torti je pisalo Štefki mame s klopce. Takole pojasnjuje: »Poleti se nas do osem prijateljic dobiva na klopci pred blokom, pozimi pa hodimo ena k drugi na kavo. Vse smo iz istega stopnišča. Jaz sem najstarejša, najmlajša ima otroka v prvem razredu osnovne šole. Kljub razliki v letih se odlično razumemo. Jaz povem tudi kakšno šalo. Če sem na Štajerskem, me pa pokličejo.« Drugi del praznovanja je bil popoldanski obisk sina in hčerke z družinama, tretji del pa je bilo glavno praznovanje, ki je potekalo v Zrečah. »Najprej nisem hotela kaj veliko slišati o tem, sedaj pa sem zadovoljna. Prišle so tudi vse sestre in imeli smo se lepo.« Na praznovanje na Štajersko se je odpeljala kar sama z avtomobilom. »Izpit so mi podaljšali. Rada sem samostojna,« pravi.

Njene želje so podobne večini: »Samo zdravje in da bi lahko hodila. Če si zdrav, imaš vse,« je zaključila.