Vojna po koščkih

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 3. januar 2016 / 21:55

Svet je bil v letu 2015 v znamenju vse bolj številnih in vse hujših vojn. K sreči vse skupaj še niso tretja svetovna vojna, a utegnejo postati njena predigra. Papež Frančišek je to nevarno stanje poimenoval »vojna po koščkih« …

Vojna, hotena in nadzorovana

Najhujša je državljanska vojna v Siriji in Iraku, v vojnem stanju je še vedno Afganistan in na drugi strani islamskega sveta Južni Jemen. Nevarna vojna žarišča so v več območjih Afrike, na vzhodu Evrope pa še naprej tli začasno pomirjeni konflikt v Ukrajini. Vojne na Bližnjem vzhodu in v Afriki so tiste, ki so sprožile plaz beguncev. Ta se je prejšnja leta ustavljal v bližnjih državah, največja begunska taborišča so nastala v Turčiji, Jordaniji, Libanonu. Prav v tem letu pa so zapornice popustile in reka beguncev je z neustavljivo silo stekla proti Evropi. Ta na to človeško poplavo ni bila pripravljena in temu primerno se je tudi odzvala – presenečeno in neorganizirano. Ključno in presenetljivo vlogo v tem dogajanju igra Nemčija. Nesrečniki, ki životarijo v begunskih taboriščih, jo doživljajo kot obljubljeno deželo in v tej težnji jih lahko razumemo. Manj očiten pa je nemški račun v teh zapletenih rečeh. Po eni strani je povsem razumljivo, da večina beguncev beži pred totalnim nasiljem Islamske države v Siriji in Iraku. Več časa pa smo potrebovali, da smo sprevideli, kako Nemčija v svojem velikodušnem sprejemanju sto tisočev pribežnikov ne ravna le človekoljubno, ampak ima pri tem svoje namene. To človeško okrepitev očitno potrebuje, če želi ohraniti svoje mogočno gospodarstvo v sedanji formi. Med begunci bodo naredili selekcijo in zaposlili tiste, ki jih potrebujejo. In to na vseh ravneh, ne le za najtežja fizična dela. – Begunske reke torej ni povzročila le vojna, ampak tudi Evropa sama s svojim davnim in nedavnim ravnanjem. Da bi razumeli krute spopade v islamskem svetu, je treba poznati predvsem dvoje. Eno je notranja napetost tega sveta v starem nasprotju med šiiti in suniti. A ti nasprotji sta dolgo mirno sobivali. Znova sta se razplamteli prav v zadnjih letih. Islamski terorizem je predvsem reakcija na agresijo Zahoda. Spomnimo se, da je predsednik George Bush ml. svoj drugi napad na Irak opravičeval z razlago, da ima Sadamov režim veliko orožja za množično uničevanje in da je treba te nevarne zaloge preventivno uničiti. Nato se je izkazalo, da teh orožij sploh ni bilo. ZDA so s svojimi zavezniki okupirale Irak in Afganistan zato, da zavarujejo naftne vire in svoje kapitalske interese. To je zadnji razlog vsega dogajanja. Govorjenje, da tem ljudstvom prinašajo tržno ekonomijo in svoj model politične demokracije, je čisto navadno sprenevedanje. Res je, da so bili režimi, v katerih so Afganistanci, Sirci in Iračani živeli pred temi vojnami, diktatorski. A živeli so v miru. Zdaj pa so zapadli v humanitarno katastrofo, iz katere ni videti izhoda. Zdi se, da je vojno stanje mnogim v interesu, tako z vidika Zahoda kot v interesu nekaterih islamskih režimov. Islamski fundamentalizem Saudske Arabije in neoliberalni kapitalizem Zahoda sta bolj zaveznika kot nasprotnika. – Razumi, kdor more.

Največje vojne sile

Ko govorimo o vojni, je dobro vedeti, katere so najmočnejše oborožene sile tega sveta. Spletni portal Global Firepower je jeseni 2015 objavil tovrstni seznam. Pri tem so upoštevali več kot 50 meril, med njimi število prebivalcev, število aktivnega vojaškega osebja, število letal, ladij, oklepnih vozil, izvore financiranja ipd. Na prvem mestu so ZDA, sledita Rusija in Kitajska. Na četrtem mestu je Indija, Velika Britanija na petem, Francija na šestem. Sledijo Južna Koreja, Nemčija, Japonska in Turčija … Brazilija je na 22. mestu, 56. Romunija, 59. Madžarska, 60. Grčija, 62. Hrvaška, 70. Srbija, 89. Bosna in Hercegovina … Slovenija je na 99. mestu, sledi ji Albanija, Estonija je 108., čisto zadnja med 126 uvrščenimi državami je Somalija. Pri podatkih za Slovenijo je med drugim navedeno, da ima 84 tankov, 247 oklepno-bojnih vozil AFV, 54 topov, 30 letal (15 transportnih in 15 šolskih) in 16 vojaških helikopterjev; pomorske sile imajo dve in obalna obramba še dve plovili …

Ruska neznanka

Eno od pomenljivih dejstev v svetovnih dogajanjih leta 2015 je ruska vrnitev na svetovno vojno sceno. Rusija je po razpadu Sovjetske zveze svojo vojsko uporabljala le na nekdanjem sovjetskem območju, v katero po njenem prepričanju sodi tudi Ukrajina. Z zračnimi napadi v Siriji, kamor pošilja tudi druge enote, pa se njena vojska, ki je po moči še vedno druga na svetu, ponovno angažira tudi izven sovjetskih meja. To je gotovo tudi ruski odgovor na sankcije Zahoda, ki skušajo po ozemlju največjo državo na svetu še bolj osamiti. Kaj to pomeni v kontekstu »vojne po koščkih«, se bo pokazalo že v letu 2016 …