Najboljše od Hulahoop

Kamniška glasbena skupina Hula­hoop se že tretje leto brezhibno gib­lje med različnimi glasbenimi zvrstmi: od bluza do fanka in rokenrola, ki jih začini še s popom, soulom in džezom ter tako ustvarja svojevrsten glasbeni izraz. Barvit vokal Eve Traven v kombinaciji z basistom Markom Klobčarjem, bobnarjem Anžetom Burjo ter klaviaturistko Moniko Klobčar vedno poskrbi za osvežilno koncertno atmosfero, za močnejši vizualni učinek pa skupino na odru spremlja tudi njihova lesena maskota: saksofonist Engelbert v živi rdeči barvi. Letos so izdali prvenec z naslovom The Best Of, ki je bil odlično sprejet tako med poslušalci kot tudi med glasbenimi poznavalci in kritiki. O njihovi dosedanji glasbeni poti smo nekaj vprašanj zastavili bobnarju zasedbe Anžetu Burji.

Kateri glasbeni tokovi so najbolj vplivali na člane?

»Že v rani mladosti je na vsakogar od nas vplivala glasba raznolikih žanrov, skupni imenovalec pa predstavlja zasedba Jamiroquai, ki je zaznamovala tudi naše ustvarjanje glasbe.«

Katere so bile glavne prelomnice v karieri skupine Hulahoop?

»Zanimivo je, da so vsi doseženi uspehi pomenili neko prelomnico v skupini. Malo pred festivalom Newcomer v avstrijskem Gradcu smo ostali brez kitarista, kar pa nam ni vzelo poguma. Prišli smo v finale, Eva pa je bila izbrana za najboljšo vokalistko festivala. Leta 2013 smo zmagali na festivalu Šourock, kar nam je prineslo prvo večjo prepoznavnost. Največji uspeh pa je zagotovo zmaga v konkurenci 450 bendov na Demofestu v Banjaluki. Zaslužena sredstva so nam omogočila izdajo albuma, videospot v produkciji MTV-ja ter prvi koncert pred skoraj 10.000 obiskovalci.«

Katerih vaših koncertov se najraje spominjate?

»Ti koncerti so zagotovo povezani z že omenjenimi festivali, ki jim je potrebno dodati tudi Aritmični koncert, posnet na RTV Slovenija, letošnji koncert na Demofestu, kjer smo prvič predstavili material z nove plošče, ter koncert ob zaključku Kamfesta zaradi izjemnega prizorišča in veliko domače publike, če izpostavim zgolj najbolj zanimive. Vsekakor pa je vsak koncert za nas nekaj posebnega, obogati nas z izjemnimi izkušnjami, tako da se na prizorišča radi vračamo.«

Večina glasbenih skupin izda album The Best Of praviloma ob koncu poti – vi ste ga posneli že kot vaš prvenec. Kako je nastal?

»Avtorski album The Best Of smo pripravljali in snemali dobro leto, na njem pa je dvanajst skladb. Na snemanje smo se temeljito pripravili ter skušali čim bolje uskladiti termine. Po zmagi na Demofestu smo tako načrtno začasno prekinili s koncertiranjem, prav z namenom, da posnamemo čim bolj kakovosten album. Snemali smo v studiu Sick Bastard s producentom Anejem Kočevarjem ter si za glavni cilj zadali prenesti občutke z odra na ploščo. Na albumu gostujeta Miha Erič na ustni harmoniki, ki nam je na pomoč priskočil pri skladbi Ko bom velika, ter Matic Fortuna s saksofonom pri komadu Zbogom. Snemali smo na različnih lokacijah, najmarkantnejša pa je gotovo salon klavirjev Benton v Mengšu, saj se človek redko znajde v prostoru z nekaj deset najrazličnejšimi klavirji in pianini.«

Album ne izstopa le po glasbeni, temveč tudi po vizualni plati.

»Za dizajn je zaslužna članica naše zasedbe Monika, ki je sicer diplomantka ALUO in tudi sicer skrbi za našo celostno podobo. Album je oblikovan kot umetniška skulptura, ki zasede vidnejše mesto na glasbeni polici poslušalcev, kar mu daje še dodatno vrednost. Omeniti velja tudi to, da za pesmi z albuma snemamo tudi videospote. Doslej so bili tako uradno izdani že štirje, dva od teh smo izdelali popolnoma v lastni režiji z nekaj dobrimi prijatelji, ki so si vzeli čas in zdržali z nami v ustvarjalnem procesu. Hvala vsem za pomoč in vabljeni k poslušanju naše glasbe – tako albuma kot koncertov.«