Pomagala ne bi niti milijonska dokapitalizacija
Kranjsko sodišče je končalo z dokaznim postopkom v odškodninski tožbi zoper nekdanje vodilne v Loških tovarnah hladilnikov, od katerih stečajni upravitelj Dušan Taljat terja 450 tisoč evrov.
Kranj – S pričanjem sodnega izvedenca ekonomske stroke Mihe Podbevška so pred kratkim na Okrožnem sodišču v Kranju končali dokazni postopek v odškodninski tožbi, ki jo je stečajni upravitelj Loških tovarn hladilnikov (LTH) Dušan Taljat vložil zoper nekdanje vodstvo propadlega podjetja. Od članov zadnje uprave LTH Primoža Pegama, Miloša Kodreta in Ivana Čakša stečajni upravitelj zahteva 450 tisoč evrov odškodnine za škodo, ki so jo po mnenju tožnika povzročili upnikom LTH z zavlačevanjem pri vložitvi predloga za uvedbo stečaja. Pisno sodbo bo kranjska okrožna sodnica Jasna Levc Uršič predvidoma izdala do konca januarja.
Po mnenju sodnega izvedenca Mihe Podbevška je bil načrt prestrukturiranja LTH prej zbir želja kot kredibilen načrt sanacije. V letu 2007 je bilo podjetje v brezizhodni situaciji, saj je bilo kratkoročnih obveznosti več kot kratkoročnih prihodkov, akumulirana izguba pa je znašala že več kot deset milijonov evrov. Sanacijo so želeli izpeljati z različnimi ukrepi in finančnimi viri, vendar to po oceni Podbevška več kot 50-odstotno ni bilo verjetno. Za nesmiselno je označil prevrednotenje nepremičnin v letih 2006–2008, saj so tako zgolj na računovodskih izkazih popravljali negativni kapital. Po mnenju izvedenca tedaj ne bi zadostovala niti milijonska dokapitalizacija LTH. Ocenil je še, da bi moral biti upnik, ki je videl slabe finančne kazalnike, zelo zaskrbljen za svoje terjatve, stopnjevati bi moral svoje zahteve glede zavarovanj in na neki stopnji poslovanje tudi prekiniti, kar je na koncu NLB tudi storila.
Toženi Miloš Kodre, nekdanji predsednik uprave LTH, ki je bil preko danes že propadlega podjetja Agovit posredni solastnik loškega podjetja, je namreč na predzadnjem naroku zatrjeval, da se je sanacija LTH zalomila zaradi treh razlogov: gospodarske krize, NLB in njene Factor banke, ki da sta LTH načrtno želeli uničiti, posledično pa jim zaradi usahnitve obratnega kapitala ni uspelo pridobiti državne pomoči za podjetja v težavah. »Če se to ne bi zgodilo, bi LTH še danes uspešno posloval,« je septembra poudaril Kodre in dodal, da noben revizor, ki je pregledoval njihove finance, ni ugotovil, da bi bil LTH tedaj v takem finančnem stanju, ki bi že škodoval upnikom. Miha Podbevšek je sicer na zadnjem naroku večkrat dejal, da odgovornost nosi vodstvo, ki začne izvajati sanacijske ukrepe, in ne revizor, kar je razjezilo Kodretovega pooblaščenca Boruta Sokliča, češ da ekonomski izvedenec ni pristojen tolmačiti pravnih zadev.
Stečajni postopek nad loškim LTH s tristo zaposlenimi, ki niso prejeli štirih plač (in odpravnin), zadnjih trinajst mesecev pa jim delodajalec tudi ni plačeval prispevkov, so uvedli junija 2009 na predlog Občine Škofja Loka, ki ji LTH ni poravnal nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stečajni upravitelj Dušan Taljat je priznal za 28 milijonov evrov terjatev, od tega jih 20 milijonov evrov pripada ločitveni upnici NLB.