Preteklost povezala s prihodnostjo
Martina Gregori je stari domači hiši, objektu kulturne dediščine, s prenovo namenila novo vsebino, a pri tem ostala zvesta tradiciji in tudi družinski dediščini. Za obnovo notranjosti domačije Pr' Gavedarjo je prejela priznanje Šole prenove v sklopu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.
V okviru Šole prenove so januarja letos prvič podelili priznanja lastnikom objektov kulturne dediščine za uspešno in kakovostno izvedeno prenovo. V ožji izbor se je uvrstilo 17 kakovostno obnovljenih objektov kulturne dediščine, med njimi trije z Gorenjskega. Domačija Pr' Gavedarjo, ki jo v Podkorenu vodi Martina Gregori, je na koncu prejela eno od treh podeljenih priznanj, in sicer za prenovo notranjosti in opreme.
Pozitivna presenečenja
»Prenove objektov so vedno povezane s presenečenji, na srečo tu ni bilo negativnih. Med deli so v velikih sobah, vanje so umestili sanitarne vozle, na straneh odkrili dobro ohranjene poslikave. Investitorka se je, navdušena nad odkritjem, odločila, da poslikave odstre, jih restavrira. Odločitev je bila pravilna, saj delo slikarskih mojstrov skupaj z veliko starega pohištva in dovršeno oblikovanimi tekstilijami, izdelek oblikovalke Almire Sadar, oblikuje izvirne sobe, v katerih si preteklost resnično podaja roko s prihodnostjo,« je o domačiji Pr' Gavedarjo med drugim zapisano v publikaciji, v kateri so predstavljeni vsi finalisti natečaja.
Dom družine Gregori
Hiša je v lasti družine Gregori že več kot stoletje; kupil jo je Ivan Gregori pred prvo svetovno vojno in s seboj prinesel tudi svoje domače ime Gavedar. Skozi desetletja je bila hiša dom številnim članom družine Gregori, počasi pa se je praznila, a je ostala v enem kosu – in danes daje občasen dom domačim, Martini, njenemu bratu in očetu. Brat se ukvarja z medicinskimi gobami, oče čebelari; kmetija ima tako status turistične kmetije. Nekaj let je Martina v njej imela urejen hostel, a je ugotovila, da želi nekaj več, da gostom hišo predstavi na drugačen način, z vsem njenim bogastvom kulturne dediščine, a na sodoben način: da postane primer dobre prakse trajnostnega turizma.
Prva obnova ob stoletnici
Notranjost hiše je sedanjo podobo dobila leta 2013, natančno na stoto obletnico, ko so obnovili pritličje in prvo nadstropje, za kar so pridobili tudi evropska sredstva. Martina je ob prenovi predvsem hotela ohraniti staro pohištvo – ohranjena je celotna babičina dota, veliko kosov pohištva pa je celo prababičinega – ter čudovite slikarije po stenah v sobah. »Škoda se mi je zdelo, da ljudje tega ne bi videli in cenili. Želela sem jim po eni strani predstaviti to bogastvo dediščine, po drugi strani pa narediti tudi posel, seveda.«
Uredili so sodoben prezračevalni sistem, stavbo ogrevajo na lesno biomaso, uporabljajo varčne pipe in kotličke. Posteljnina je iz ekološkega bombaža in iz pravične trgovine, celoten tekstil v hiši pa je oblikovala Almira Sadar. Za izhodišče je vzela gorenjski nagelj in rdečo in modro barvo. Tudi brisače so iz ekološkega bombaža, gostom pri zajtrku postrežejo kavo iz pravične trgovine in lokalno hrano, denimo domač med, marmelado, gobe, sir, jogurte … Uporabljajo tudi ekološka čistila in organsko kozmetiko. »Z vsem, kar ponujamo, se trudimo, da so gostje čim bolj zdravi,« pravi Martina Gregori. Domačija je pred tremi leti kot prva kulturna dediščina v Sloveniji za svoje turistične namestitve, urejene z okoljsko odgovornostjo in trajnostno naravnanostjo, prejela certifikat trajnostnega turizma Travelife in Green key.
Obnovili še nekaj sob
Pred kratkim so obnovo nadaljevali in obnovili še nekaj sob. Z velikim vložkom družine se bo zdaj z domačijo dalo preživeti, pravi Martina Gregori – obogateli pa prav gotovo ne bodo, doda z nasmeškom. Ponosna je na edinstveno zgodbo, ki so jo na temeljih družinske tradicije začeli v Podkorenu. Pravi, da jo domačini lepo sprejemajo in podpirajo, želi si le, da bi morda večkrat prišli, potrkali na vrata in pogledali, kako je videti prenovljena notranjost hiše v središču vasi.
Turisti jo že dobro poznajo: gostje prihajajo od vsepovsod, pravi Martina Gregori; polovica je Slovencev, sicer pa Italijani, Hrvati, Avstrijci, Nemci in tudi veliko Srbov. V povprečju ostanejo nekaj manj kot tri dni. Čez leto je to običajno ob koncu tedna, poleti pa imajo Pr' Gavedarjo ves čas polno.