Za praznike speče sto potic

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 2. januar 2016 / 13:45

Nežka Demšar s kmetije Pr' Dimšarji v Krnici pri Novakih se v okviru dopolnilne dejavnosti že šestnajst let ukvarja s peko kruha in peciva. Za božično-novoletne praznike speče okrog sto potic.

Krnice pri Novakih – Nežka izvira iz Gorenje Žetine, z Andrejonove kmetije, kjer se je navadila kmečkega dela in življenja, zdaj je že petindvajset let v Krnici pri Novakih, kamor se je primožila na kmetijo Pr' Dimšarji. Izučila se je za šiviljo in se zaposlila v škofjeloškem Kroju, a potlej je zaradi otrok in družinskih obveznosti ostala doma. Takrat je začela razmišljati o tem, kaj bi še počela, da bi zaslužila kakšen dodatni »dinar«. To, da je že njena mama imela veselje do peke in da je tudi sama rada pekla kruh in pecivo, je očitno pretehtalo, da je pred šestnajstimi leti na kmetiji registrirala dopolnilno dejavnost peka kruha in peciva ter izpolnila tudi vse sanitarne in druge zahteve. »Na začetku sem izdelke prodajala na tržnicah, ki jih je organizirala Razvojna agencija Sora. Tam so ljudje spoznali moje izdelke, postopoma sem začela dobivati naročila,« se svojih začetkov spominja Nežka in ob tem priznava, da ji doslej še nikoli ni bilo žal, da je pustila službo v Kroju in se »zaposlila« na domači kmetiji. Tako ko vsak poklic in vsako delo ima tudi peka dobre in slabe strani. Ni ji vedno lahko vstati sredi noči in peči kruh, ni ji lahko, ko zapade sneg in se mora po strmi, ovinkasti cesti s kruhom in pecivom odpraviti na pot v dolino ...

Kruh peče ponoči

Peče več vrst kruha, največ povpraševanja je po belem, polbelem in polnozrnatem, ter več vrst potic – orehovo, pehtranovo, makovo in potratno, za katero že ime pove, da je bogata z nadevom. Med piškoti različnih vrst in oblik kupci največ povprašujejo po orehovih rogljičkih, v zadnjem času so v modi orehove palčke s čokolado. Ves kruh speče v krušni peči (letos ima novo), tudi večino potic. Kruh peče trikrat na teden, vedno ponoči. V noči s četrtka na petek speče največ hlebcev, takrat spi ponoči le kakšno uro, sveže pečen kruh pa že zjutraj odpelje v »domače kotičke« loške kmetijsko-gozdarske zadruge in k drugim naročnikom. Za prodajo na tržnici nima več časa, čeprav je bila to, kot pravi, dobra izkušnja, saj je v stiku z neposrednimi kupci lahko slišala različna mnenja o izdelkih.

Potica – dobra in lepa

V božično-novoletnem času je še zlasti veliko povpraševanje po potici. Lani jih je v tem času spekla okrog sto in tudi letos jih ni bilo nič manj. »Vsako leto je več naročil. Ljudje vse manj pečejo sami. Nekateri ob velikih službenih obveznostih za to nimajo časa, drugi imajo s peko potice slabo izkušnjo in se jo neradi lotijo sami, tretji ugotavljajo, da je zelo majhna razlika med ceno sestavin in ceno potice,« pravi Nežka in poudarja, da ljudje ob vse hujšem tempu vse več »dajo« na praznik. Del teh praznikov je tudi praznično obložena miza, na kateri ne sme manjkati potica, ki mora biti dobra, okusna, z bogatim nadevom, lepa po izgledu in okrogle oblike. Nežka za svoje potice nima posebnega recepta in nobenih skrivnosti, pravi pa, da so zelo pomembne sestavine. Brez dobrih orehov ni dobre orehove potice. Orehov ima doma premalo, a dobi jih od okoliških kmetov in po potrebi tudi iz Prekmurja.

Nežka se, kot pravi, dobro zaveda, da tudi v službah ni rožnato in da nekateri zaslužijo zelo malo, zato je zadovoljna, da se lahko preživlja s peko kruha in peciva, pa četudi pekovski kruh ni lahko zaslužen. Peče tudi ponoči, najbolj dela tedaj, ko se drugi pripravljajo na praznike, razvaža izdelke tudi v težavnih vremenskih razmerah ... »Če bi lahko naredila več, bi lahko še več prodala. Domača, lokalno pridelana hrana postaja vse bolj cenjena,« ugotavlja in poudarja, da ji pri delu pomagajo tudi domači in da bo dejavnost razširila le, če bo za to pokazal zanimanje tudi kdo od njenih petih otrok, ki so stari od 12 do 23 let. Vesela je, da so kupci zadovoljni in da se vračajo pa tudi tega, ko sliši, da so njeno potico jedli že v Ameriki, v Angliji ...