Za lastno psiho z Optimistom naprej

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 31. december 2015 / 15:36

December počasi, a vztrajno odnaša staro leto, letos pa je prinesel tudi premiero absurdne drame Optimist avtorja, režiserja in igralca Domija Vrezca.

Kranj – Pred dnevi smo si v Stolpu Škrlovec ogledali premierno izvedbo absurdne drame Optimist. V vseh pogledih jo podpisuje vsestranski gledališki ustvarjalec Domi Vrezec – napisal je dramsko besedilo, pripravil scenografijo in zvočno kuliso, predstavo režiral in v njej tudi odigral glavno vlogo osebnostnega svetovalca Filipa Mraka. Ta sedi v svoji pisarni in enega za drugim sprejema paciente. Šest jih je. Tako kot Mrak, ki je neuresničeni vodja protokola, je mrtvorokec Andraž Lopata (Uroš Brankovič) neuresničeni dirigent, struparica Erika Štrcelj (Tadeja Zgaga) je neuresničena dojilja, kravatkar Gorazd Prestar Srakar (Gregor Sušnik) je neuresničen agent, larfa Zofija Degen Klobasa (Maja Breznik) neuresničena žerjavistka, avtobusar Sergej Žila (Iztok Alidič) neuresničeni lutkar, detomorilka Monika Kastrat (Monika Cuznar) pa neuresničena defektologinja. Osebe so seveda povezane med seboj, čeprav se tega v resnici povečini ne zavedajo. Sicer pa je tako tudi v resničnem življenju – marsikdo je z marsikom povezan na nek nepoznan način. Vsi liki so v življenju odlični igralci, vsi trpijo zaradi neuresničenja življenjskih ciljev, s samoopravičevanjem pa iščejo izhod iz samovzgojenega ponavljajočega se kroga.

V prvem delu predstave se vsak izmed likov svetovalcu na neki način izpove, ta jim naloži terapijo, v drugem pa ti na ponovni pregled pridejo predstavit rezultate. Vsi so uspešni, za kar prejmejo diplome, a podelitev pravzaprav izpade kot posmeh temu, da so posamezniki nekaj opravili, v resnici pa niso. Namreč: dejstvo je, da se človek nikoli ne more popolnoma spremeniti, čeprav svetovalcu, najbrž pa tudi sebi, obljublja, da bo izstopil iz svojih doslej uveljavljenih okvirov. Eno od sporočil predstave je, da ljudje, ki bivajo čisto blizu nas, skrivajo marsikatere svoje navade, stališča in resnične motive delovanja. Sam osebnostni svetovalec pa namesto da bi ljudem dejansko pomagal iz življenjskih težav, namesto svojih klientov rehabilitira samega sebe. Namesto da bi jim svetoval v smeri iskanja rešitev, jim pravzaprav njihove nenormalnosti še ojača. Zakaj torej Optimist? Optimist je optimist zato, ker opravičuje svoje negativnosti, namesto da bi jih premagoval ali izboljševal.

»Lažje je v življenju živeti na kolenih, kot pa trpeti pokončno!« je v svoji izjavi trden Vrezec, ki je v igro vključil odlično igralsko ekipo. Kot je povedal, je polovica igralcev in igralk na gledališkem odru nastopila prvič. Ti so ga kot režiserja dejansko presenetili s svojim do sedaj skritim dramskim talentom. »Marsikdo v sebi skriva marsikaj ... in marsikdo tega nikoli ne odkrije,« meni Domi Vrezec, ki je v zahtevnosti svoje vloge bolj kot zahtevnost videl dodaten gledališki izziv. Kot avtor in režiser se preizkuša v različnih žanrih, od komedije, otroške pravljice do drame suspenza, najbliže pa mu je prav absurdna drama. Drama je brez odmora in je dolga dve uri in pol in od gledalca zahteva polno pozornost. »Dolžina igre je nesluten izid, saj nisem namenoma načrtoval tako dolge igre (tudi po besedilu sodeč ne). Tako je konec koncev izpadlo in mislim, da glede na celotno dogajanje v igri predstave pravzaprav ne bi mogel pretirano skrajšati, saj bi tako drama izgubila svoj celostni pomen,« je še prepričan avtor, ki bo po novem letu predstavo ponudil drugim ljubiteljskim odrom po Sloveniji, prijavil pa jo bo tudi na nekaj gledaliških festivalov.