Poučen primer najstnika Tima M.

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / četrtek, 24. december 2015 / 00:00

Kaj se lahko zgodi, če se šestnajstletnik in petnajstletnik na železniški postaji zapleteta v prodajo droge in enega od njiju ujame policija? Ko so mladostniki stari štirinajst let, na sodišču samostojno odgovarjajo za svoja dejanja, odločno pove nekdanja sodnica, zdaj odvetnica Barbara Nastran, ki devetošolce že tretje leto zapored na simulacijah glavnih obravnav uči, kaj se dogaja na sodišču.

Radovljica – Mlad fant, star 16 let, ime mu je bilo Kris, se je po stopnicah spustil na železniško postajo. Obiskoval je drugi letnik srednje šole. Bil je urejen fant, igral je kitaro, v prostem času se je s prijatelji v športnem parku dobival na košarki. Tistega dne ni šel na vlak, sedel je na stopnice na železniškem peronu. Čez dobrih petnajst minut je do njega pristopil prijatelj Tim, petnajstletnik, ki je že drugo leto obiskoval prvi letnik srednje šole, z mamo pa sta živela ob socialni podpori. Vse pogosteje se je z družbo zadrževal v Kranju. Hobijev ni imel, imel pa je vsega na pretek, tudi denarja.

Pogovarjala sta se, potem pa je Tim z roko segel v žep, iz njega potegnil vrečko in jo ponudil prijatelju. V trenutku, ko je Kris segel po vrečki, sta na peron prihitela policista. Kris je odvrgel vrečko in stekel pod nadvozom. Tim je poskušal storiti isto, pa ga je policist že prijel.

Primer se seli na sodišče

Zgodbo, ki bi še kako lahko bila resnična, si je izmislila Barbara Nastran, odvetnica in nekdanja sodnica, ki že tretje leto zapored devetošolce seznanja s tem, kako je, če se znajdeš na sodišču. Kot obdolženec, torej tisti, ki je ravnal nepravilno in v nasprotju z zakonom, ko priča pa tudi kot oškodovanec. Tokrat so simulacijo glavne obravnave opravili na radovljiški Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta. Nekaj učencev devetega razreda se je pridružilo sodniku, katerega vlogo je odigral odvetnik Pavlin, nekaj tožilki, ki jo je prepričljivo odigrala Barbara Nastran, in nekaj branilki, katere vlogo je prevzela njuna kolegica, odvetnica Lara Savnik. Gašper se je javil, da bo Tim. Aljaž je bil določen, da bo Kris. Za pričo, prijateljico Frido, so določili eno od sošolk, druga je prevzela vlogo zapisnikarice. Gospa s kioska, ki je zadevo videla in poklicala policijo, je bila Klavdija Tomažič, vodja pisarne pri odvetniku Damijanu Pavlinu, prav tako prostovoljka. Drugi učenci so poslušali in se muzali. Ni bilo kot v ameriškem filmu.

Lahko bi bil, lahko pa ne ...

»Nisem kriv,« je, resda z malce negotovim glasom, povedal obdolženec Tim. »V tisti vrečki ni bila prepovedana droga in nisem je dal naprej zato, da bi jo preprodajal. S Krisom sva se srečala kar tako, da se malo pogovoriva,« se je zagovarjal Tim, potem ko je tožilka še vedno vrtala z vprašanji, pa je izdavil, da se je ravno vračal s treninga, kjer je dobil vrečko s praškom za regeneracijo, ki ga je nato izročil prijatelju.

Kris, ki je bil poklican za pričo, je rekel, da se je vse skupaj zgodilo po naključju, da mu je Tim želel samo pomagati s praški za regeneracijo, pred policisti pa sta bežala zato, ker sta se jih ustrašila. »To pride od gledanja akcijskih filmov,« je zagotovil.

Prijateljica jima s svojim pričanjem ni prav veliko pomagala, bolj ko ne je reševala svojo glavo. »Tim mi je dal drogo, jaz sem jo pa vrgla stran.« Tudi gospa, ki je delala v kiosku na postaji in policiji prijavila nenavadno dogajanje, je bila na sodišču bistveno manj prepričana o tem, kar je videla, kot takrat, ko je klicala policiste. »Saj veste, pri nas se ves čas kaj dogaja ... Ljudje imajo vse čas kaj po rokah. Cel kup različnih primerov imamo, pa sem poklicala ... Ne, nisem prepričana, da je bil tale. Lahko bi bil, lahko pa ne ...«

Obravnava se zaključi

»Ne samo tisto, kar so povedale priče, bolj bistveno je bilo to, da je bila tam dejansko najdena vrečka, v kateri je bila marihuana in na kateri so bili Timovi prstni odtisi,« je bila v sklepni besedi odločna tožilka, ki je glede na navedeno in Timovo starost predlagala sodišču, da fantu izreče dve leti zaporne kazni.

»Obramba meni, da Tim ni storil očitanega kaznivega dejanja, da to ni dokazano, predvsem izpovedbe prič ne potrjujejo z gotovostjo, da bi šlo za obdolženega. Tim je sedaj urejena oseba, začel je s treningi košarke, potrebuje določene dodatke, s katerimi skuša izboljšati svoj videz, predvsem bi pa poudarila, naj sodišče obdolženemu, če bi ga spoznalo za krivega, izreče milejšo kazen od predlagane, glede na to, da je Tim sedaj na dobri poti, da zaključi šolo in pomaga svoji materi,« je zadeve skušala umiriti branilka.

Sodba: Ni kriv!

Sodišče se je v tem primeru – samo tokrat ob pomoči glasovanja občinstva – odločilo, da Tim ni kriv. »Razglašam sodbo v imenu ljudstva. Tima se oprosti obtožbe po obtožnem predlogu tožilstva, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa za mamili. Slišali smo, kaj je Tima bremenilo tožilstvo, slišali smo, kaj so povedale priče, in slišali smo Timov zagovor. Dejstvo je, da so policisti na železniški postaji našli vrečko s prepovedano drogo. Ni pa tožilstvo z zadostno stopnjo gotovosti dokazalo, da je bila to prav vrečka, ki jo je imel in odvrgel Tim, kar izhaja iz dokaznega postopka, ki je dokazal veliko stopnjo dvoma, zaradi česar smo se sodniki odločili, da Tima oprostimo obtožbe,« je razglasil sodnik, katerega vlogo je prevzel odvetnik Damijan Pavlin. Tožilka je že napovedala pritožbo na višje sodišče.

Sodišče ni gledališče

Nastranova pa je za zaključek nagovorila zbrana devetošolce: »Res je vse skupaj morda videti kot predstava. Tudi nam pravnikom, ki smo na sodišču v različnih vlogah – odvetnikov, tožilcev, sodnikov – se pogosto zazdi, kot da smo v gledališču. A verjemite mi, da se tisti, ki je v vlogi obdolženca, pa tudi tisti, ki je oškodovanec, ne počuti dobro. Zato razmišljajte, preden se lotite nečesa, kar zakon prepoveduje. Zgodb z drogo, ki smo jo dali v današnji primer, je veliko, tudi v Radovljici. Ne vem, ali se dogajajo na železniški postaji ... morda pa tudi. Vsekakor upam, da imate toliko razuma, da boste pri praških ostali na varni strani izotoničnih napitkov. Drugega pač ne potrebujete.«