
Pogumna Lucija
Minulo nedeljo je godovala Lucija, dan prej pa je stoti rojstni dan praznovala Lucija Zorč s Kokrice, ki je hrabro korakala skozi stoletje, še raje pa se je vozila s kolesom in motorjem.
V domači hiši na Kokrici, ki so jo za to priložnost okrasili s številko sto, je Lucija Zorč minuli konec tedna praznovala stoti rojstni dan. Rodila se je 12. decembra leta 1915 na Srednji Beli, njen dekliški priimek pa je bil Polajnar. Doma se je reklo pri Mežnarjevih, saj je bil njen oče mežnar. V družini je bilo šest otrok, razen Lucije pa so že vsi pokojni.
Tako je otroštvo preživela na Beli, hodila je v šolo in pasla živali. Ko je bila večja, je pomagala na polju in doma, nato pa je začela služiti po kmetijah, pri žetvah ali sajenju smrekic. Delo je najprej dobila pri Zabret v opekarni, nato pa v Jugobruni, bivšem Tekstilindusu, kjer je delala pred vojno in po njej ter se v tkalnici tudi upokojila.
Veliko se je vozila s kolesom pa tudi z motorjem. Bila je pogumna, pridna in tudi gospodarna, saj je leta 1950 kupila zemljo na Kokrici in začela graditi hišo, kjer stanuje še danes. Pri 38 letih se je poročila s Francetom Zorčem, ki je v Kranj prišel s Primorskega. Rodila sta se jima sinova Cvetko in Zvonko, sedaj pa ima tudi dva vnuka, tri vnukinje in pravnukinjo.
»Vedno sem rada delala – in to je moj recept za dolgo življenje,« je povedala Lucija, ko so jo na rojstni dan obiskali tudi predstavniki Občine Kranj, Krajevne skupnosti Kokrica in Rdečega križa.
Domači so povedali, da je rada delala na vrtu, kamor gre ob lepem vremenu zelo rada tudi še sedaj. Sama gre tudi po stopnicah v prvo nadstropje do svoje sobe.
»Za hrano nisem bila nikoli izbirčna, tudi sedaj rada jem vse, kar mi pripravijo,« je povedala stoletna Lucija Zorč, ki ji je častno listino v imenu kranjske občine izročila Nada Bogataj Kržan. Razveselila se je tudi šopka in čestitk predsednika Krajevne skupnosti Kokrica Milana Klemenčiča ter domačinke s Kokrice, svetnice Barbare Gunčar, ter drugih, ki so ji za rojstni dan želeli predvsem zdravja.