Dokončali sanje Tomaža Budkoviča
V Bohinju je zaživel petinštiridesetkilometrski odsek Poti miru po liniji soške fronte – Oskrbovalno zaledje krnskega bojišča, ki ga je pred dvanajstimi leti zasnoval pokojni zgodovinar Tomaž Budkovič.
Bohinjska Bistrica – V Bohinju so v začetku oktobra odprli bohinjski krak Poti miru, ki poteka po liniji soške fronte. Ideja za to pot je po besedah Klemna Langusa, direktorja Turizma Bohinj, tlela že dlje časa. Že pred 12 leti jo je namreč zasnoval lani preminuli geolog, zgodovinar in raziskovalec dediščine soške fronte Tomaž Budkovič, zato bo pot posvečena njemu. V bohinjskem kraku poti, ki je z navezavo na obstoječo Pot miru dolga okoli 45 kilometrov, so povezali točke, ki so pomembne v zgodbi Bohinja kot zaledja soške fronte.
Izhodiščna točka je železniška postaja v Bohinjski Bistrici, ki je v času prve svetovne vojne služila kot pravi logistični center. Od tam pot vodi prek Muzeja Tomaža Godca s stalno razstavo zbirk prve svetovne vojne, tam pa je tudi informacijska točka poti. Iz Bohinjske Bistrice se Pot miru priključi na kolesarsko stezo, ki poteka po približni trasi ozkotirne železnice, ki je vodila vse do Ukanca in z vojnim materialom oskrbovala krnsko bojišče. Naslednja točka je vojaško pokopališče v Ukancu, od tam pa pot vodi na planino Pri kraju pod Bogatinom, kjer so še vidni zadnji ostanki vojaške bolnišnice in drugih zgradb, ki so tam delovale v času prve svetovne vojne. Tam pa je bilo tudi prvotno pokopališče umrlih vojakov, ki so jih kasneje prekopali na pokopališče v Ukancu. Za bohinjski krak poti pohodniki potrebujejo več dni, na poti pa sta jim na voljo dve koči. Bohinj je med letoma 1915 in 1917 služil kot pomembna baza v zaledju avstro-ogrske vojske, z bohinjsko železnico, ki je oskrbovala severni del pete armade na tolminskem mostišču po italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrski, pa je Bohinj postal neposredno zaledje bojišča v krnskem pogorju, prek katerega je tekla glavna oskrbovalna pot 15. avstro-ogrske gorske brigade.
Pot je simbolično izjemnega pomena, saj gre po mnenju Klemna Langusa za ohranjanje spomina na neko obdobje človeštva in opomin, da se takšne grozote ne smejo več ponoviti. »Pot bomo v prihodnosti še nadgrajevali z dodatnimi informacijskimi tablami, načrtujemo pa tudi obnovo oziroma ponovno postavitev kapelice na planini Pri kraju, kjer je že stala kapela v času bitk na soški fronti. Projekt je že pripravljen, idejni načrt izrisan, potrebna pa so še soglasja in sredstva za izgradnjo.« Pot bo nudila dobrodošlo povezavo Bohinja s Posočjem, obenem pa računajo tudi na vpliv na turizem, saj Pot miru v Posočju uspešno privablja turiste in se povezuje tudi z drugimi pohodniškimi potmi.