Tradicija božiča

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 12. december 2015 / 12:36

Annaberg-Buchholz je kraj na južnem Saškem, kjer sem videla enega najlepših božičnih sejmov. Nekoč dva kraja je 1949 združil sovjetski oficir. Annaberg je bil mesto srebra in v 16. stoletju večji in bogatejši od Leipziga. 1492 so odkrili zelo bogata nahajališča srebra, sicer pa so na Sedmograškem kopali tudi cinkovo rudo in železo. Kraj je dobil mestne pravice in rudarsko upravo. Imenitne patricijske in meščanske hiše, ki obrobljajo glavni trg, pričajo o nekdanjem blagostanju. Zdaj so rudniki že zdavnaj zaprti. V cerkvi Sv. Ane so za oltarjem, na njegovi hrbtni strani upodobitve rudarjev, vigenjcev in opravil v rudniku srebra. Prepričljiva upodobitev, kako so v 16. stoletju kopali in predelovali rudo. A ker so se kmalu zatem začele krize, so si morali revni rudarji služiti kruh tudi s čem drugim. Lesa je bilo dovolj, spretnih rezbarjev pa tudi. Čeprav tudi ta poklic izumira, je na stojnicah še vedno najti tradicionalne svečnike, dimne možičke in hrestače s poslikavo svečanih uniform. Pozimi so rudarji odhajali v jamo v temi, ko so se iz nje vračali, je bila spet tema; hlepeli so po luči. Vsaj v enem oknu hiše je morala goreti lučka. Piramidasti svečniki, po navadi za pet sveč, ki ponazarjajo lok nad vhodom v jamo, so se razširili po vsej Nemčiji, videla pa sem jih tudi že v slovenskih oknih. Za okolico Annaberg-Buchholza so značilne tudi vrtljive lesene piramide, včasih kot jaslice, spet drugič s prizori iz rudarskega življenja. Izjemno lepa so namizna lesena božična drevesca kot iz skodranih oblancev. Na stojnicah ni mogoče zgrešiti nenavadnih krožnikov z devetimi vdolbinami, toliko jedi so si jih namreč privoščili o božiču, ko se je radodarno točila žganica, za ženske pa so bili bolj zeliščni likerji. Ko sem vprašala, zakaj devet vdolbin, mi je prijazna stojničarka pojasnila: prva je za svinjsko pečenko z lečo, vraža je, da prinese leča dosti denarja. V drugi je slanik z jabolčno solato, v tretji prosena kaša, da cvenka ne bo zmanjkalo, v četrti se bo belilo kislo mleko, da bodo čipke lepo bele (Annaberg je znan tudi po klekljanih čipkah), v peti solata iz rdeče pese, da bodo lica rdeča. Zaradi sladkega zelja v šesti vdolbini naj bi delo laže teklo. Včasih je priložena tudi bravina. V sedmi cmoki pomenijo zlatnike. V osmi so vložene gobe in v deveti pečene češplje. Imelo me je, da bi kupila osemnajst vdolbin, se pravi dva pladnja, a je moj Izbrani odločno odkimal in kupil štiri škatlice marcipana iz Luebecka, kjer ga v vseh mogočih oblikah izdelujejo od 1407.

Marcipanove fantazije

Za 36 kosov potrebujemo: 270 g oluščenih sladkih mandljev, nekaj kapljic esence grenkih mandljev, 250 g sladkorja v prahu, 3 žlice rožne vode (ki jo dobite v lekarni ali drogeriji)

Mandlje čim bolj na drobno zmeljemo. Na delovni površini jih zmešamo s sladkorjem in rožno vodo, da nastane gladka zmes. Testo razvaljamo na sladkorni moki in s poljubnimi modelčki izrežemo oblike, ki jih želimo. Če želimo marcipan v barvah, dodamo jedilne barve po navodilu. Figurice posušimo v rahlo ogreti pečici ali na zraku.