Sodelujoči na pevskem večeru z Manco Perko v sredini / Foto: Luka Rener

Pesmi domačega kraja tudi za bodoče rodove

Manca Perko je z raziskavo Pevska kultura Tržičanov odstrla pomen in razvoj ljudskih pesmi, ki opevajo življenje ljudi in izvirajo iz domačega kraja, s ciljem, da se bodo te pesmi prepevale tudi v prihodnje.

Tržič – Po raziskavi Plesna kultura Tržičanov je sledila še raziskava in predstavitev Pevska kultura Tržičanov, ki jo je raziskala članica Kulturnega društva Folklorne skupine Karavanke in študentka zgodovine in rusistike Manca Perko. »Ljudsko pesem moramo spoštovati kot izročilo prednikov in kot kulturno vrednoto, ki ima svojo ceno,« je dejala Manca, in še, da moraš ljudsko pesem doživeti, da jo lahko vzljubiš. Obiskovalci predstavitve, ki je bila prejšnji petek v dvorani na Balosu v Tržiču, so slovenske ljudske pesmi doživeli v izvedbi otroške in odrasle skupine pevcev ljudskih pesmi, ki delujeta pri Folklorni skupini Karavanke.

Samo predavanje je razkrilo in obudilo marsikaj zanimivega, saj je pesem v preteklosti vsakodnevno spremljala človeka. Ohranjenih je na primer veliko tržiških poskočnic. Veliko zaslug, da se je ljudska pesem ohranila do danes, imajo zbiralci, kot je Karel Štrekelj, eden najpomembnejših zapisovalcev, ki je zbral kar 13 tisoč pesmi, od tega devet tisoč slovenskih. Manca Perko je v raziskavo vključila starejše občane Tržiča, ki so bili pripravljeni z mislimi seči v preteklost, se spomniti prijetnih in neprijetnih trenutkov in zapeti pesmi, ki so jih peli ob najrazličnejših priložnostih. »Take, ta udarne smo peli, cerkvenih nismo smeli. Še kasneje, ko smo delali pri Peku, so nam grozili z odpovedjo, če bomo ta cerkvene peli. Pa saj so mi bile take ta udarne všeč,« so spomini Vike Gosar. V Sebenjah pa so nastopali kakšne dramske igre, večkrat tudi peto igro 'Marička sedi na kamenu', ki se jo danes spominjajo le še redki starejši.

Mlada avtorica je raziskala tudi, kako se je pesem v Tržiču razvijala, kakšne so značilnosti ljudskega petja in v čem se razlikujejo od sodobnih pesmi. Veliko zaslug, da se slovenska ljudska pesem ohranja, ima Folklorna skupina Karavanke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 7. april 2021 / 10:44

Jedi v kozarcih

Gostišče Draga najdemo v Dragi pri Begunjah. Trenutno je zaprto za obiskovalce, vendar je tamkajšnji kuharski mojster Aleš Tavčar prišel s svojo partnerko Tino Likozar na zanimivo idejo, ki se je prot...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 3. december 2016 / 12:33

»Božički« že v akciji

V vseslovenski akciji Božiček za en dan bodo letos obdarili več kot deset tisoč socialno ogroženih otrok. Njihovi »božički« že pridno pripravljajo škatle z darili, na Gorenjskem naj bi jih zbrali okol...

Jesenice / sobota, 3. december 2016 / 12:31

Upravljanje stene bo prevzel Zavod za šport

Jesenice – Upravljanje plezalne stene na jeseniški tržnici bo decembra prevzel Zavod za šport Jesenice, vsebinski del pa Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice. Kot je povedal vršilec dolž...

Škofja Loka / sobota, 3. december 2016 / 12:30

O vpisu Škofjeloškega pasijona na seznam Unesca

Škofja Loka – V Adis Abebi ta teden poteka medvladno zasedanje odbora UNESCA za zaščito nesnovne kulturne dediščine, na katerem odločajo tudi o vpisu Škofjeloškega pasijona v Unescov seznam nesnovn...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 3. december 2016 / 12:29

Posadili cepiče vinske trte

Šmartno – Pri brunarici Doma Taber v Šmartnem pri Cerkljah so ob koncu novembra slovesno posadili cepiče vinske trte z Bizeljskega. Dvanajst cepičev so posadili predsednik Društva vinogradnikov Biz...

Razvedrilo / sobota, 3. december 2016 / 12:27

Slovenka leta je ženska leta

Tradicionalni izbor za Slovenko leta letos nadaljuje Ženska leta. In tako smo prvič dobili žensko leta 2016. Unikatni kipec priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica je šel v roke Gorenjki Evi Macun.