
Z lepo besedo in nasmehom do srca
V Osnovni šoli Simona Jenka Kranj – podružnica Center so pretekli petek pripravili kulturni dan, v okviru katerega so učence učili strpnosti in jim pokazali, kako je, če se znajdeš v primežu vrstniškega nasilja.
Kranj – Kulturni dan so namreč pripravili v okviru projekta Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v vzgojnoizobraževalnih zavodih, ki je financiran iz programa Norveškega finančnega mehanizma. Ob tej priložnosti so jih obiskali partnerji v projektu iz Norveške in učenci III. Osnovne šole Čakovec, s katero sodelujejo pri projektu. Na šoli so gostili še mlade iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik, ki so se pomešali med učence ter dan preživeli v sodelovanju in učenju drug od drugega.
Namen projekta je po besedah pomočnice ravnatelja in vodje projekta Ingrid Klemenčič prispevati k celovitejšemu spoprijemanju s pojavom nasilja v šolah prek aktivnega partnerstva v lokalni skupnosti. »Razvijamo in preizkušamo inovativen model za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje vrstniškega nasilja v šoli. Poudarek je na znanju o čustvih za celostno krepitev nenasilne šolske skupnosti.« Nosilec projekta je Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, partnerji pa poleg Osnovne šole Simona Jenka še Vzgojni zavod Kranj, Dnevni center za mlade in družine Škrlovec, Društvo za nenasilno komunikacijo, The European Wergeland Centre Oslo in Mestna občina Kranj.
Kulturni dan, ki so ga pripravili v okviru omenjenega projekta, so poimenovali Lepa beseda in prijazen nasmeh najdeta pot do vsakega srca. Sedmošolci so že za domače branje prebirali knjigo s tematiko vrstniškega nasilja Solze so za luzerje, v petek pa jih je obiskala pisateljica Neli Kodrič Filipić in se z njimi pogovarjala o knjigi. Učenci so risali na majice svoj »osebni ščit« – znak oziroma opomnik, na katerega bodo pomislili, da se bodo počutili varno. V številnih delavnicah so skupaj s taborniki pletli zapestnice prijateljstva, pisali opomnike proti nasilju, pripravljali kanapeje z lepimi mislimi, izdelovali dražgoške srčke, igrali šah, izdelovali gozd čustev iz žice, pisali na temo prijateljstva, prevajali izvirno otroško literaturo, risali grafite, se pogovarjali z mladimi iz CIRIUSA in tako spoznavali življenje gibalno oviranih vrstnikov ter še mnogo drugega. »Vsak je lahko zase našel področje ali aktivnost, kjer se počuti dobro, je uspešen in to lahko tudi izrazi,« je poudarila Ingrid Klemenčič. Osrednji dogodek kulturnega dneva je bilo odprtje fotografske razstave Aleksandra Zarića iz CIRIUSA, ki kljub gibalni oviranosti živi polno življenje. Del svojega sveta je predstavil na fotografijah, saj ga povsod spremlja fotoaparat, ki ga je dobil za devetnajsti rojstni dan.
Ravnatelj Rudolf Planinšek je ob tej priložnosti poudaril, da je ponosen, da njihova šola lahko sodeluje pri tem projektu. »Ljudje, ki tu delajo, so lahko drugim vzor na marsikaterem področju.« Čestitala jim je tudi Daša Meglič iz kranjske občine. »Treba je biti strpen in prijazen; tudi lepa dejanja naj najdejo lepo mesto, ne le besede,« jim je zaželela.