Si bodo slovenski trg razdelili tujci?

V okviru kolokvija o asfaltih in bitumnih je na Bledu potekala okrogla miza na temo slovenskih cest v prihodnjih petnajstih letih, na kateri so sodelovali predstavniki države in največjih gradbenih podjetij.

Bled – V četrtek in petek je na Bledu potekal 15. kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki so se ga udeležili številni domači in tuji strokovnjaki s področja gradbeništva, vzdrževanja in financiranja cest. V okviru kolokvija je organizator, Združenje asfalterjev Slovenije, pripravil tudi okroglo mizo na temo slabega stanja slovenskih cest. Vsi udeleženci so enotno poudarili, da je čas za to, da predstavniki države in zainteresirane javnosti sedejo za isto mizo, vse drugo bi po njihovih ocenah pomenilo le, da se bomo čez petnajst let vozili po makadamskih cestah. Kot je zagotovil direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko, bo v prihodnjih letih več dela, saj pripravljajo operativni program investicij v prometno infrastrukturo. »Za izvedbo takšnega programa je pomembno stabilno financiranje v obsegu, za katerega se bomo dogovorili. To pomeni zagotavljanje dodatnih namenskih sredstev za prometno infrastrukturo v višini do 200 milijonov evrov na leto, približno 150 milijonov evrov namenskih sredstev pa je že zagotovljenih.« Tudi član uprave Darsa Franc Skok je zagotovil, da si bodo na Darsu prizadevali izpeljati ključne velike projekte, kot so tretja razvojna os, razširitev ljubljanske obvoznice, druga cev predora Karavanke in povezava slovenske Istre s Hrvaško, pa tudi za to, da bi na leto obnovili najmanj 40 kilometrov vozišč. Za uresničevanje teh projektov so pomembna sredstva, za kar mora poskrbeti država z novim poroštvenim zakonom, sprejetjem cenovne politike in načrtom izvajanja koncesije; za dolgoročni razvoj avtocestnega sistema pa je pomembno tudi sprejetje operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Predstavniki gradbenikov so bili večinoma kritični do države. Predsednik uprave Pomgrada Igor Banič je tako dejal, da je nemogoče v tako nestabilnem obsegu del načrtovati delo, razvijati nove tehnologije in vlagati v kadre. Martin Gosenca iz CGP pa je opozoril, da si bodo slovenski trg brez strateškega planiranja investicij razdelili tujci. Primož Petrič iz podjetja Mapri je navedel podatek, da je v slovenskem gradbeništvu registriranih devet tisoč podjetij brez enega samega zaposlenega, nekatera med njimi beležijo precej prometa. »Za nas operativce te številke niso dobre,« je dejal. Kriza slovenskega gradbeništva pa se po besedah predstojnika Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Petra Liparja odraža tudi na vpisu, saj beležijo kar 60-odstotni upad vpisa na študiju gradbeništva v primerjavi z letom 2011. »Mladih, ki se odločajo za študij gradbeništva, je iz leta v leto manj. Iz zgodovine vemo, da se bo vpisalo več študentov samo v primeru vzpona gradbeništva.«