Narava je papirni industriji zapisana v genih

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 23. november 2015 / 13:41

Pod naslovom Papirništvo: Odličen primer krožnega gospodarjenja so v sredo na Bledu pripravili 19. dan slovenskega papirništva, na katerem so gostili okrog 250 udeležencev iz devetih držav.

Bled – »Papirnice so že pred več desetletji s sistematičnimi prizadevanji vgradile v svoje poslovanje recikliranje in krožno gospodarjenje, in to mnogo pred tem, preden so ti izrazi postali modni,« je uvodoma poudaril predsednik Društva inženirjev in tehnikov papirništva Marko Jagodič in dodal: »Papirničarji imamo naravo zapisano v genih in smo lahko vzor tudi drugim industrijam.« Že njihova surovina izhaja iz narave, pri čemer za izdelavo celuloze uporabljajo les slabše kakovosti. Njihovi izdelki se proizvajajo s pomočjo okolju prijaznih tehnologij s čim manj energije v proizvodnih procesih, kar ostane, pa je mogoče ponovno uporabiti. Predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Tadej Gosak je zato opozoril, da ima papirništvo v javnosti po krivici slab ugled, saj je to panoga, ki deluje kot odličen primer krožnega gospodarjenja.

Papirna industrija je po besedah Tadeja Gosaka v preteklosti izjemno izboljšala energetsko in okoljsko učinkovitost in danes deluje kot zanesljiv in kakovosten delodajalec. »V našem združenju je ta čas 111 podjetij, ki skupaj zaposlujejo okrog štiri tisoč ljudi. Več kot sedemdeset odstotkov prometa ustvarijo na tujih trgih.« Lansko leto so končali s 7,6-odstotno rastjo obsega proizvodnje, za letos načrtujejo petodstotno rast. Gosak je še izpostavil, da so v zadnjih letih v razvoj tehnologij vložili tristo milijonov evrov. Ne glede na našteto, je opozoril, na papirno industrijo mnogi še vedno gledajo kot na umazano industrijo, ki uničuje gozdove, k čemur je po njegovih besedah veliko pripomogel tudi hiter razvoj digitalnih tehnologij. »Za papirno industrijo brez zadržkov trdim, da je bila eden večjih pobudnikov trajnostnega razvoja v zadnjih tridesetih letih. Že v šoli so nas učili, da je treba zbirati papir, kar je vpeljala papirna industrija.«

Kot pomanjkljivost je navedel, da v Sloveniji nimamo lastne proizvodnje celuloze, kar bi jim omogočilo neodvisnost. Poleg tega je opozoril, da sistem zbiranja papirja pri nas ne deluje dobro, saj do slovenskih papirnic pride le polovica zbranega odpadnega papirja, kar zadošča zgolj za slabo tretjino njihovih potreb. Kot je še poudaril Gosak, je papirna industrija naredila ogromno za zvišanje učinkovitosti proizvodnje. »Iz manj kot tone surovin smo sposobni izdelati tono papirja,« se je pohvalil. Ne glede na to, je dodal, pa še vedno nastaja veliko odpadkov, predvsem papirniški mulj, ki predstavlja velik strošek. »A z dodatnim vlaganjem bi tudi iz tega lahko nastali novi izdelki z dodano vrednostjo.« Dodal je še, da papirna industrija deluje uspešno kljub številnim izzivom in težjim pogojem na področju okoljevarstvenih in drugih dajatev, kot so jih deležni tekmeci, ki prihajajo z drugih koncev sveta. Zato računajo na razumevanje zakonodajalcev, da bi jim omogočili pogoje za dolgoročna vlaganja, s čimer bo papirna industrija ostala konkurenčna in razvojno naravnana. »Sami bremena napredka ne bomo zmogli,« je še opozoril Gosak. Tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je poudaril, da imamo v Sloveniji dovolj prostora za to, da bi slovensko papirništvo delalo v bolj konkurenčnih pogojih, obenem pa bi ohranili socialno državo.