Gospodje in tovariši, uredila Monika Rogelj, Gorenjski muzej, Kranj, 2015, 112 strani, 15 evrov, www.gorenjskimuzej.si

Gospodje in tovariši

»Nemški okupator je cenil gospodarsko-industrijske zmogljivosti v zasedenih deželah. Kmalu po prevzemu oblasti pomladi 1941 je zasegel večino industrijskih podjetij, jih vključil v svoje vojnogospodarske načrte in preusmeril v vojaško proizvodnjo. V zaplenjeni Sirčevi tekstilni tovarni v Stražišču so razprodali tekstilne stroje in surovine, nato iz Nemčije pripeljali nove stroje in začeli izdelovati dele za torpeda. Ob koncu vojne so tovarno požgali. V vojaški obrat je bila spremenjena tudi največja kranjska tekstilna tovarna Jugočeška. Odkupilo jo je nemško podjetje Luftfahrtgerätewerk (LGW) Hakenfelde in jo preuredilo v tovarno za izdelovanje finomehaničnih izdelkov. Leta 1944 je v njej delalo 2078 delavcev. Tudi tovarno Jugobruno so razglasili za vojaško podjetje in vpeljali proizvodnjo različnih vrst tekstila in obutve za nemško vojsko. Nemci so zaplenili tudi Prahovo in Božičevo tovarno na Primskovem, v katerih so sestavljali vojaške bombe, proizvodnjo za potrebe vojske pa uvedli v naslednjih podjetjih: v Semperitu, tovarni gumijevih izdelkov, Inteksu, Tovarni čevljev Rekord, Parni opekarni Ivan Zabret v Bobovku, Hellerjevem Tekstilindusu v Stražišču ter v tiskarnah, čevljarskih in drugih podjetjih. Iz podjetij, kjer proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin ni bilo, so odnašali oziroma razprodajali vredne stvari (Zabretova tovarna olja v Britofu). Že leta 1941 so odmontirali vse stroje v tovarni usnja Knoch in jih prepeljali v Nemčijo, leta 1944 pa so odpeljali iz Kranja skoraj vse stroje iz tovarne čevljev Ivan Prešeren. Anton Adamič je moral izseliti trgovino iz svoje hiše na Maistrovem trgu, da se je vanjo vselila nemška banka. Zasedli so tudi Zabretovo opekarno v Bobovku, kjer so poslovanje prevzeli gestapovci, lastniku pa prepovedali vstop v podjetje.« (Str. 51)

Gornji odlomek je iz kataloga razstave, ki si jo lahko še do junija 2016 ogledate v Gorenjskem muzeju. In kaj lahko sklepamo iz navedenega? Da je moralo biti v Kranju že pred 2. sv. vojno razmeroma veliko industrije (ustvarili so jo »gospodje«), sicer ne bi imeli Nemci česa zapleniti. Dalje: da je po njihovem umiku večina te industrije tudi ostala in jo je novi režim lahko »posvojil«. Pa ni naredil le tega, »tovariši« so jo tudi močno razvili, Kranj je postal eno najbolj izrazitih industrijskih središč v Jugoslaviji. Tu je nastala tudi Iskra, ki je (Kranju ugrabljena) postala največje slovensko podjetje vseh časov, zaposlovala je skoraj 35.000 ljudi!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 22. november 2015 / 10:08

Ignac Vidmar novi kranjski svetnik

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na sredini seji potrdili predlog za imenovanje novega svetnika. Nov član sveta Mestne občine Kranj je postal Ignac Vidmar iz SZNKS – Stranke za napredek krajevni...

Objavljeno na isti dan


Naklo / nedelja, 17. april 2016 / 17:42

Zaplesali v jubilej

Naklo – Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo v počastitev dvajsetletnice delovanja vabi na prireditev z gosti pod naslovom Mi smo pa ’z Nakl’ga. S plesom in pesmijo bodo obiskovalce popeljal...

Kultura / nedelja, 17. april 2016 / 17:42

Pomladne pesmi mladih

V Sokolskem domu je potekalo že dvainštirideseto Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva.

Kultura / nedelja, 17. april 2016 / 17:41

Butelj prišel, večerja odpadla

V KUD Valentin Kokalj Visoko se v letošnji sezoni predstavljajo s komedijo Butelj za večerjo francoskega avtorja Francisa Veberja. Odlična Frenk Kranjec in Aleksander Gašperlin v igri vodita igralsko...

GG Plus / nedelja, 17. april 2016 / 17:40

Melodija z bogato tradicijo

V Mengšu ohranjajo dolgo in bogato tradicijo izdelave glasbil. Po stečaju podjetja Melodija Mengeš, ki je delovalo od leta 1946, je blagovno znamko kupil Ciril Burgar, ki pod tem imenom še danes izdel...

GG Plus / nedelja, 17. april 2016 / 17:22

Službo si je poiskala na Švedskem

Jana Bizovičar se je pred slabima dvema letoma na Švedsko podala z nahrbtnikom, tam dobila zaposlitev za nedoločen čas in ostala: »Zelo sem zadovoljna in trenutno ne razmišljam o vrnitvi.«