Gospodje in tovariši, uredila Monika Rogelj, Gorenjski muzej, Kranj, 2015, 112 strani, 15 evrov, www.gorenjskimuzej.si

Gospodje in tovariši

»Nemški okupator je cenil gospodarsko-industrijske zmogljivosti v zasedenih deželah. Kmalu po prevzemu oblasti pomladi 1941 je zasegel večino industrijskih podjetij, jih vključil v svoje vojnogospodarske načrte in preusmeril v vojaško proizvodnjo. V zaplenjeni Sirčevi tekstilni tovarni v Stražišču so razprodali tekstilne stroje in surovine, nato iz Nemčije pripeljali nove stroje in začeli izdelovati dele za torpeda. Ob koncu vojne so tovarno požgali. V vojaški obrat je bila spremenjena tudi največja kranjska tekstilna tovarna Jugočeška. Odkupilo jo je nemško podjetje Luftfahrtgerätewerk (LGW) Hakenfelde in jo preuredilo v tovarno za izdelovanje finomehaničnih izdelkov. Leta 1944 je v njej delalo 2078 delavcev. Tudi tovarno Jugobruno so razglasili za vojaško podjetje in vpeljali proizvodnjo različnih vrst tekstila in obutve za nemško vojsko. Nemci so zaplenili tudi Prahovo in Božičevo tovarno na Primskovem, v katerih so sestavljali vojaške bombe, proizvodnjo za potrebe vojske pa uvedli v naslednjih podjetjih: v Semperitu, tovarni gumijevih izdelkov, Inteksu, Tovarni čevljev Rekord, Parni opekarni Ivan Zabret v Bobovku, Hellerjevem Tekstilindusu v Stražišču ter v tiskarnah, čevljarskih in drugih podjetjih. Iz podjetij, kjer proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin ni bilo, so odnašali oziroma razprodajali vredne stvari (Zabretova tovarna olja v Britofu). Že leta 1941 so odmontirali vse stroje v tovarni usnja Knoch in jih prepeljali v Nemčijo, leta 1944 pa so odpeljali iz Kranja skoraj vse stroje iz tovarne čevljev Ivan Prešeren. Anton Adamič je moral izseliti trgovino iz svoje hiše na Maistrovem trgu, da se je vanjo vselila nemška banka. Zasedli so tudi Zabretovo opekarno v Bobovku, kjer so poslovanje prevzeli gestapovci, lastniku pa prepovedali vstop v podjetje.« (Str. 51)

Gornji odlomek je iz kataloga razstave, ki si jo lahko še do junija 2016 ogledate v Gorenjskem muzeju. In kaj lahko sklepamo iz navedenega? Da je moralo biti v Kranju že pred 2. sv. vojno razmeroma veliko industrije (ustvarili so jo »gospodje«), sicer ne bi imeli Nemci česa zapleniti. Dalje: da je po njihovem umiku večina te industrije tudi ostala in jo je novi režim lahko »posvojil«. Pa ni naredil le tega, »tovariši« so jo tudi močno razvili, Kranj je postal eno najbolj izrazitih industrijskih središč v Jugoslaviji. Tu je nastala tudi Iskra, ki je (Kranju ugrabljena) postala največje slovensko podjetje vseh časov, zaposlovala je skoraj 35.000 ljudi!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 30. avgust 2016 / 07:00

Gorenjski glas, št. 69

Gorenjski glas, 30. avgust 2016, št. 69

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 20:08

Združitev z Jeseniškim kovinarjem

Prva petletka izhajanja Gorenjskega glasa je bila ob precej ustaljeni vsebini, značilni za tisti povojni udarniški čas evforije za obnovo domovine, tudi obdobje nekaterih sprememb. Nekolik...

GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 20:07

Filozof in volk

»To je knjiga o volku Breninu. Dlje od desetletja – večino 90. let prejšnjega stoletja in prvih nekaj let zdajšnjega – je živel z menoj. Ker si je čas delil z nemirnim intelektualcem brez korenin,...

Razvedrilo / nedelja, 6. avgust 2017 / 15:13

Obljubila sta si večno zvestobo

Turistično društvo Bohinj je že dvainšestdeseto leto v okviru Etno vikenda v Bohinju organiziralo tradicionalno Kmečko ohcet. Organizator Jure Sodja nam je povedal, da se je v vseh teh letih spremi...

Zanimivosti / nedelja, 6. avgust 2017 / 14:59

Ko v enaindvajsetem stoletju zmanjka elektrike ...

Prihajam iz majhne vasi, oddaljene dobrih deset, petnajst minut vožnje z avtom iz Kranja, kjer kvadratni meter nepremičnin dosega včasih že smešno visoko ceno. V Bašlju je poskus majhne tr...

Nasveti / nedelja, 6. avgust 2017 / 14:57

Konferenca o demenci

Rok za zgodnje prijave za 9. Mednarodno konferenco o demenci in obenem praznovanje dvajsete obletnice Spominčice – Alzheimer Slovenija je 31. avgust, sama konferenca pa bo potekala 20. in 21. oktob...