Cveto Zlate predstavlja fotografski opus, ki je bil v času nastanka pred več kot petintridesetimi leti revolucionaren na področju fotografije pri nas. / Foto: Igor Kavčič

Fotografija kot slikarsko platno

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj in v kleti Mestne hiše je na ogled razstava fotografij in likovnih del akademskega slikarja Cveta Zlateta.

Kranj – Slikar in grafik Cveto Zlate samostojno ne razstavlja prav pogosto. Je pa prisoten na vseh skupinskih predstavitvah kranjskega in državnega združenja likovnikov, ustvarja na likovnih kolonijah, sodeluje na likovnih festivalih … in vedno prinese kaj novega. Likovno svežega in hkrati tudi družbeno angažiranega, kot so recimo njegove vrane, s katerimi čutimo Slovenijo (I feel Slovenia). Kadar pa se odloči za večjo predstavitev svojega ustvarjanja, je neskončno konkreten. Tudi tokrat.

Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času, ko je Zlate končeval študij slikarstva na ljubljanski likovni akademiji in ga zaključil s študentsko Prešernovo nagrado, kasneje pa opravil še grafično specialko, se je intenzivno ukvarjal tudi s fotografijo. »Fotografijo sem vedno razumel kot samostojen likovni medij. Tudi zato vedno sem in še fotografiram,« pove Cveto Zlate, ki je fotografije, ki so ponovno razstavljene po 35 letih (prvič so bile na ogled leta 1980 v Galeriji Prešernove hiše), posnel ob različnih situacijah, bodisi med prijateljskim druženjem v koči pod Storžičem bodisi med slikanjem modela na likovni akademiji. »Tehnično sem jih izvedel na likovni koloniji mladih umetnikov na takratni šoli za miličnike v Tacnu. V temnici sem projiciral fotografije na večji format (160 x 100), kar mi je omogočala kvalitetna oprema v njihovi temnici,« se spominja Zlate. Kot je k razstavi zapisal ddr. Damir Globočnik, omenjeni fotografski opus spada med mejnike v zgodovini domače fotografije. Pričujoče fotografije so bile že v osnovi zasnovane kot likovne podobe – slikarske kompozicije. Figura v kompoziciji, ki je včasih režirana, včasih ne, zavzema osrednji prostor. »Ukvarjam se z likovnim problemom mehko-trdo, če gre na eni strani za trdne lesene dele, so na drugi v kontrastu delno zabrisane figure in po stenah svetle linije, ki te poudarjajo,« dodaja Zlate in poudarja, da se je za ponovno postavitev odločil tudi zato, ker ima danes fotografija drugačno veljavo kot v tistem času in se tretira kot samostojni likovni medij.

Ob fotografijah avtor razstavlja tudi nekaj slikarskih platen iz tistega obdobja, ki se nedvomno navezujejo na fotografije, sugestiven fotografski opus pa je bil v zadnjem času tudi izziv za oblikovanje samostojnih grafičnih kompozicij v tehniki sitotiska, ki so tudi na ogled.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / ponedeljek, 2. januar 2012 / 07:00

Potrdili proračun

Bohinjski proračun za leto 2012 znaša skoraj deset milijonov evrov.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.