Žrtve tretjerazredni državljani

Predlog zakona o poplačilu materialne odškodnine žrtvam vojne je obtičal v predalu.

Kranj - Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 iz Kranja se je znova obrnilo na javnost z že znanim problemom: zahtevo po odškodninah za prestano trpljenje med drugo svetovno vojno, ko so jim uničili domove in jih poslali v izgnanstvo, po vojni pa nanje pozabili. Razočarani so nad neodzivnostjo sedanje slovenske vlade do njihovih zahtev. Že prejšnji vladi in parlamentu so naslavljali zahteve za poplačilo materialne odškodnine za njihovo trpljenje med vojno. Takrat je bila pri pravosodnem ministrstvu ustanovljena posebna medresorska komisija, s katero so usklajevali zahteve. Usklajene so bile že do te mere, da bi se morali dogovoriti le še za poplačilo, višino odškodnine in način, kako bi se ta poplačala, je povedal predsednik združenja Franc Rovan. Toda sedanja vlada osnutka zakona še vedno ni obravnavala, iz kabineta premiera pa so združenju prenesli sporočilo ministrstva za pravosodje, da zakona o povračilu vojne škode ni v programu za leto 2009. Prav tako v sedanjem mandatu ni ustanovljena medresorska komisija, ki bi nadaljevala delo prejšnje. Nekdanji predsednik združenja Tone Kristan je povedal, da se za odškodnine borijo že več kot poldrugo desetletje, prejšnja in sedanja vlada pa se pogovarjata o vseh drugih odškodninah, le o njihovi ne. Sedanja se sklicuje na recesijo, ob kateri za probleme okoli trideset tisoč žrtev okupatorjev nima časa. Kristan zato pravi, da se počutijo kot tretjerazredni državljani, država pa očitno zavlačuje in čaka, da pomre še peščica tistih ljudi, ki čakajo na odškodnine. Izračun sicer kaže, da bi država za poplačilo zahtevkov za trideset tisoč žrtev potrebovala 850 milijonov evrov.