Lubadar se pretirano razmnožuje – odgovor

Jože Meglič Tič v pismu, ki je bilo objavljeno 23. oktobra, opisuje dejansko stanje pri gospodarjenju in upravljanju v slovenskih državnih gozdovih. Glede novega zakona o gospodarjenju z gozdovi meni, da se moramo izvleči iz primeža podjetnih koncesionarjev, ki delajo bolj zase kot za državo.

Pred državnim zborom je zahtevna in potrebna naloga o načinu gospodarjenja v državnih gozdovih. Poslovni načrt pristojnega ministrstva ni na razpolago, da bi videli operativno in kadrovsko strategijo. Nujna je prezaposlitev in prekvalifikacija že zaposlenih. Na Zavodu za gozdove in na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov imajo kadrovske rezerve in delajo še vedno po starih navadah, ki jih ne moremo primerjati z realnim gospodarskim sektorjem.

Združitev v novi Zavod za kmetijstvo in gozdarstvo, v katerem bi bil močan gospodarski sektor, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa bi ukinili, bi bila prava racionalizacija (sedaj je v obeh več kot 800 zaposlenih).

Koncesionarji so dvajset let gospodarili v državnih gozdovih in prodajali les po svojih trgovskih kanalih. Država je dobila za prostorninski meter lesa v povprečju veliko manj kot Rimokatoliška cerkev in mnogo manj od zasebnih lastnikov. Zamisel o podeljevanju koncesij sploh ni bila slaba, a ker je projekt temeljil na zaupanju in ne na kontroli, je zašel v slepo ulico, na škodo države, nadzor je zvodenel.

V sosednji Avstriji je sledljivost lesa po količinah in smereh logistike urejena zelo natančno in ni moč manipulirati s stroški izkoriščanja, vzdrževanja gozdnih cest, gozdnih vlak in obnove gozdov. Koncesionarji omenjajo, da bo brez dela ostalo veliko gozdnih delavcev z opremo in prevoznimi sredstvi. Vsi, ki so opremljeni, bodo imeli dovolj dela, saj se letno v Sloveniji poseka več milijonov prostorninskih metrov lesa.

Vlagateljem v žage je treba omogočiti dolgoročno dobavo lesa, ki bo omogočala povrnitev kapitalskega vložka v dvajsetih letih. Oskrba z lesnim polproizvodom za domačo lesnopredelovalno industrijo mora biti v domeni nacionalnega programa oživitve lesne industrije in s tem pridobitve novih zaposlitev. Koncesionarji pogosto najemajo podizvajalce za sečnjo in spravilo do kamionske poti, le gozdov ne čistijo in zato je vse več lubadarja. Koncesij, ki bodo potekle sredi leta 2016, se ne sme podaljšati. Zaradi slabega sodelovanja Zavoda za gozdove in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na konkurenčnem trgu ni moč prenesti stroškov, vse preveč je vključenih oseb v spravilo lesne mase. Koncesionarji zagotavljajo, da tako uspešnega načina gospodarjenja z lesom novo podjetje ne more zagotoviti. Prave ljudi je treba postaviti na vodstvene in druge pomembne položaje in prekiniti povezave, ki prekrivajo dejansko stanje, uvesti natančno kontrolo vseh stroškov in bodo dejanja postala resničnost in učinkovitost. Na terenu po neurejenosti gozdov močno vodijo državni gozdovi (ožja Gorenjska), ki jih gozdarski inšpektor tolerira.

Janez Sušnik, Šenčur